Osnutek muzikala "Na popustu" poslan na razpis

Osnutek poslan na razpis, podrobnosti glede koreografije sledijo v polovici leta 2014, ko naj bi bil razpis zaključen in izbranci izbrani. Predvideno snemanje muzikala v letih 2015-2017. 

Od naših filmarjev odlika.

---------------------------

Na popustu

“Sever jim ne diši.”
"Prespimo med galebi."

(Skriti prolog: neonaciji se po slovenskem filmskem navdihu odločijo za pot na jug. Sever jim ne diši, ker so zanj južni.Popustijo ob popustu, dopustijo si na dopustu. )

Neskončna raznolikost globine krize, kjer se vsak kriterij kulture utekočini v rjavo zmes podobne, a povsem samosvoje, avtonomne rjave barve, se je končno dotaknila svojega domorodnega področja, kulture, ki je že vedno bila v krizi, takorekoč komaj-kultura, pod-kultura, ki ji je kriza notranja. Subkulture v majhnih ločenih laboratorijih - recimo jim kupeji ali pa poštne kočije - pod vplivom ekonomske stiske pa tudi močne pripeke mutirajo in se zlivajo v meta-sub-kulture ali rečeno točnje v sub-sub-kulture, kjer od kulture ostaja prav tisti minimum, ki jo še loči od narave.

[Prizor na postaji je komajda drobec prologa. Po njem smo pahnjeni v dolgo popotovanje od Ljubljane do Debelega rtiča, v katerem se prvi dve uri šest posameznikov pogovarja izključno o eni stvari: kako so prihranili v teh težkih časih in kako jim prav zato, ni moglo več biti prihranjeno.]

Skupina mladih slovenskih neo-nacistov se v pripeki južnega sonca v skladu s slovenskim filmskim izročilom odloči za popotovanje na jug. Tako kot babica, a brez mastne penzionerske denarnice in brez namigovanj na incestuozne pustolovšine je prevoz precej bolj kritična točka, točka, kjer je treba najti popust in točka, kjer je treba popustiti. Najnižje ne obsega hierarhije, na dnu se znajdejo vse mogoče sub-kulture, pa vendar lahko tiste z res minimalnim obeležjem kulture določimo tiste, ki se določijo po narodnosti, ki že takoalitako nima preveč opraviti s kulturo. Roko na neiztrohnjeno srce, je narod kulturi to, kar je štafetna palica smučarjem - golob na strehi (lanski sneg - in to južni). Slednje je opazila skupina mladih skinov, ko se je poizkušala iz ekonomskih prisil povezati z raznimi subkulturami, ki temeljijo na glasbi, prehrambenih navadah in podobnih podkulturnih aktivnostih, a je bila povezava mogoča le v primeru skupnih vrednot?

  

“Skupaj smo - močnejši. Ekonomsko močnejši. Plačilno sposobni. Skupaj smo skupina na popustu.”

“Kaj nam pa morejo, če smo vesel.:P”

“V bistvu smo bili vedno skupaj.”

“Tukaj je –istvo-.”

“Srce je popotnik, modeli.”

Zaprepadena sprevodnica ni bila sposobna obdelati niti enega kupeja več na tej vožnji. V še večji zaprepadenosti se je znašel vagonalni prodajalec osvežilnih napitkov. Ena oseba je od šoka omedlela.Gruča sociologov v sosednjem kupeju pa je skovala nečimrno in zločesto zaroto. Sociologov je bilo namreč samo pet. Pet prijateljev. Pet junakov. Toda vse to je prepetošolsko. Zato recimo, da sociologov na vlaku sploh ni bilo. Recimo. Kasneje si jih je izmislila zlobna sprevodnica, da je lahko metodološko podkovano obrcala avtorja Popusta 2013. Sprevodnica je bila predstavnica polpretekle generacije. Glede oblanja pojmov si je bila v grobem na čistem. Zato jo je grabila pojmovna roka tiste začetne tranzicije, tiste, ko Cockti še ni bilo treba dajati prilastkov, da bi ji bila generacijsko lastna.

Naslednje dejanje

Sprevodnica križem kražem teka po vlaku. Nakar v kupeju zapazi štiri mladeniče. Prav tako vsi nosijo črne panterje. Pa ravno... rav no to je, da niso skinhedi. Sprevodnica pomisli - če bi si slekli majice, bi od njih ostala kopica vaških fantov. Prav običajnih. Skrušeno se usede mednje in pove, kaj jo je vrglo iz tira, njo, ki že tri leta služi slovenski železni cesti s svojo železno voljo do vsakodnevnega zaslužka. Fantom se obrazi napnejo v zmes vedrine in odločne bojevitosti. Eden izmed njih, najmočnejši, pravi fitnesser vstane in ji zmagoslavno pokaže značko: Skrivni oddelek za subkulturno čistost! Sprevodnica je v še večji zadregi in zmedeno jo fantje pustijo v kupeju (ubožici bi res prijal dopust). Sprevod se od tega trenutka dogaja brez vodnice.

Na vratih zloglasnega varčnega kupeja se pojavijo štirje mladci.

“Zakaj si skini lastite naš domoljubni simbol?!!”

“Prvi slovenski grb!”

“Noste kar svoje stvari, sej jih mate. Rupnika pa njegovga orla. Al pa blad “n” anr.”

“Ja, blad “n” anr”, ponovi z ministrantsko uslužnostjo najmanj a še vedno znatno nabit fanté. Malo manj je namreč vlagal v mišice pa malo več v spletnih forumov uteži. “Jst nism rasist, sm pa ponosn in ne maram, da kdo mojo zgodovino nekdo izda zaradi popusta.

Skinoma je že trda predla - lahko bi rekli, da jima je šlo za golo preživetje - a so posegli vmes čefurji, pošteno zagrozili čistunom in enemu tudi naredili zverinsko nepopustljiv indijanski ogenj. In ohranili celovitost popusta. Štirje inšpektorji skrivnega čistunskega oddelka so morali odstopiti. Izstopili so... v Razdrtem. Dokončna sinteza je bila to - prej zmes nekaj subkulturnih likov, tipičnih tipov sedaj ekstravagantna in močna spojina.

Valjuh bratranec Štatimara tudi vpade - in to že pred Postojno. Teži jim in provocira, a mu bratranec da karto za Postojnsko jamo kar ga čisto pomiri in odvrne od problematike .Gledat gre kapnike, ki si jih je vedno želel videti poleti, ko zunaj pripeka. tako da se prve (še minimalne prepreke pred čistuni) odkrižajo.

Složno in v prijateljskem duhu (igrali so enko) prispejo v Koper. Složno stopijo na avtobus za Debeli rtič - tja gredo, ampak jih izžene humanitarna organizacija Pomežik spastiki (elitni WelneSS oddelek) Na soline grejo. In tam ustanovijo komuno. V bistvu tam ustanovijo avtonomni metasubkulturni center. In sanatorij. Preživljajo se pa s snemanjem videospotov za slovensko estrado.

Nekej, nekej,…Pekarna Kvastika.

Stikanje glav. Več glav več sne, a ceneje!!!

“Narod si bo solil pamet sam.”

“Ljudje smo kot morje... začne Kajtimar  A. Nóvak.

“Ob suši ostane sol,“ ga dopolni Štatimar B. Novák.  iz luči vseslovenstva je vse južno isto, hrvaška, bosna, banane ni veze.

Delijo si vse - od know howa glede športnih napovedi do kreme za svastikanje po telesnih čistinah. Vsaka solinarska kočica ima pred durmi samosvoj in popolnoma neponovljiv totem z orlovskim motivom - ponekod dvoglavim, ponekod beloglavim, ponekod ga krasi skoraj golobičja milina (a do Benetk je še vseeno kar daleč).