Nadaljujejo

Kamniška ekipa nam je tole pustila v nabiralniku. Dejansko tipkopis. Taki leni pezdetje pa spet niso.

Scena na obronku II

Ona - inšpektorica

On - jagnje

Bukev, hrast, jerebika, a po tleh ginkovega ploda brozgišče.

 »Vsi ti tipi, vse te sličice imajo nekaj skupnega. Res, da ne driblajo za isto nogometno reprezentanco…

»Kako le, tako različni so, tako vsaksebi…« poskuša jagnjetina, kakor bi se pogajala z mesarjevim pultom.

Ga grobo zavrne: »…so pa vsi usedline istega toka. Včerajšnjega. Danes so mulj, jutri morda umazanija z brisač, ki bo pojutrišnjem, če bo sreča, ustavila kak pralni stroj. Vsi so muhast drobir, ki sili drugam, venomer hlasta za novim, pošilja razglednice. Sprehajalci morenski, kajti v kaliža vretje stopala ne potunkajo. Sami zato debelijo na ustaljenih stezosledih in okoliščine jim pletejo slični konteksti. Vsi so Vlahi. Vlahi!«

»Kako da… da tega nisem predvidel? 

/.;./

»Raztepli so se mi v boju za njeno pozornost. Vem, da izginem. Ginem,« je skremšnjeno ugotovil J.. Njegova drža je spominjala na zločesto krivuljo bolnega laboda med trsjem.