Prispevek

Aprila leta 1921 je v tiskovni fond Proletarca prispeval Josip Čebular. Pa očitno tudi nekaj drugov nagovoril, da so prispevali vsak po trenutnih zmožnostih svojih.

A hišni bend Inštituta je odreagiral z brzozvočnostjo.
Tole smo izbrskali z Luisovo pomočjo:

TISKOVNI FOND –PROLETAREC april 1921

Vandling, Pa. — Po 50c, Alojzij Feme in Jos. Čebular;

po 25c, Vide Germ, Ignac Čebular in John Ostanek; (pošiljatelj

Jos. Čebular), 


skupaj $ 1-75

PROLETAREC

Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze

štEV.—no. 875. CHICAGO, ILL., 19. JUNIJA (June 19), 1924. LETO—VOL. XIX.

Upravništvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. - ■ ' —--

MARIONETNA KONVENCIJA REPUBLIKANSKE STRANKE.

Zadnji leden je imela v Clevelandu konvencijo republikanska stranka, ki je zborovala tri dni, kakor je bilo določeno v naprej začrtanem sporedu. Rezultat konvencije je volilni program in Coolidge ter Dawes. Calvin Coolidge je predsedniški in Charles Gates Dawes podpredsedniški kandidat.

Oba sta nasprotnika delavskih interesov, oba sta lojalna zagovornika sedanjega družabnega reda, oba sta deležna zaupanja nevidne ameriške vlade. Oba, Coolidge in "Hell'n Maria" Dawes, sta se proslula v bojih proti delavcem. Dawes je ne samo sovražnik radikalnega delavstva ampak tudi unij kot takih in nastopa brez krinke za odprto delavnico. Ustanovil je tudi zvezo "Minutnih mož konstitucije", ki je nekaka fašistična organizacija.

Listi poročajo, da je predsednik želel za svojega tovariša na glasovnici republikanske stranke kakega nenevarnega 'progresivca' iz za-pada ali osrednjega zapada, kar bi ji olajšalo agitacijo. Konvencija pa se baje ni hotela ozirati na želje predsednikovih svetovalcev in je zahtevala reakcionarja tudi za podpredsedniškega kandidata. Nominacijo je ponujala bivšemu illinoiskemu governerju Frank O. Lowdenu, ki jo je odklonil. Tudi Lowden je konservativec, toda ne tako razkričan kakor Dawes.

Tako ima plutokracija dva kandidata varno pod streho. Opravka ima še na konvenciji demokratske stranke, ki se bo vršila v kratkem, in potem se bo vrgla na agitacijo. Najsi zmaga republikanska ali demokratska stranka, v enem kot v drugem slučaju bo zmagala plutokracija. Izgleda pa, da bo koncentrirala svoje agitacijske energije za kandidate republikanske stranke. Toda tudi kampanjo demokratske stranke bodo financirali kapitalisti, kakor navadno.

Konvencija republikanske stranke je bila od prvega do zadnjega dne regulirana po predpisih prvakov. Delegatje so imeli pravico kimati, ploskati in prirejati ovacije. Kot običajno na ameriških konvencijah, je bila tudi ta o tvor jena z molitvijo. Duhovnik je prosil Boga, naj razsvetli delegate pri težkem delu in v svoji pri-d1'«; je dejal, da kdorkoli bo nominiran, bo no-

miniran po božji volji. Začasni predsednik konvencije je napravil navduševalen govor, slavil zasluge republikanske stranke in ponavljal imena Washington, Lincoln in Boosevelt kakor se ponavljajo na vsaki nominacijski konvenciji republikanske stranke. Tudi demokratje se ponašajo z visokimi možmi iz ameriške zgodovine.

Edino opozicijo proti mašini in reakciji je predstavljala wisconsinska delegacija, ki je predložila svojo platformo, katero je večina zavrnila s prezirom in posmehom. Coolidge je bil nominiran za predsedniškega kandidata skoro soglasno; pravzaprav je bil nominiran še pred-no se je pričela konvencija. Dobil je 1,065 glasov, La Follette 28 in Johnson (iz Califomije) 10. La Follette je svojim pristašem naročil, da ga ne smejo nominirati, toda glasovali so zanj vseeno. Demonstracije proti La Follettovi delegaciji iz Wisconsina, ki jo je vodil gov. Blaine, so bile v naprej aranžirane in konvencija jih je vprizorila kakor določeno. Delo, kolikor ga je imela konvencija opraviti, so izvršili skrbno v naprej izbrani odseki, delegatom pa se je dala prilika ogledati si Cleveland in njegove zanimivosti. Drugega namena konvencije republikanske in demokratske stranke sploh nimajo.

Denarna "fronta" ima svoje kandidate. V njenih kampanjskih odborih sede zelo sposobni in vplivni ljudje. Gmotnih sredstev jim ne manjka. Za razširjenje časopisja jim ni treba agiti-rati, ker so njihovi listi razširjeni da bi bolj skoro ne mogli biti. Vse je urejeno za kampanjo, ki ima namen pripraviti volilce za glasovanje, pripraviti tako kakor hočejo privatni interesi.

Ako bi bilo med ameriškim ljudstvom več političnega znanja, več zrelosti in več zanimanja za javno življenje, bi pomedlo z republikansko stranko kakor zasluži in z demokratsko bi storilo enako. Tatvine, korupcija in službovanje kapitalističnim interesom so svojstva obeh strank. Nobena ne more služiti ljudstvu, ker sta organizirani kot kapitalistični stranki za kapitalistični sistem.

Gnoj, ki so ga kidale preiskovalne komisije v kongresu, je zadišal precej daleč med mase in mnogi ljudje so spoznali, da je nekaj napačnega med patriotičnimi patrioti. To bi sicer lahko vedeli že prej, ampak ljudje ne čitajo socialističnih listov, pač pa take, ki jim je na tem, da se ne izve resnica. Farmarji so nezadovoljni, ne sicer raditega ker jim ne ugaja kapitalistični sistem, ampak ker premalo dobe za svoje pridelke. Delavci pa so po par letih "prosperitete" pričeli zopet okušati brezposelnost in zniževanje plač ter naganjanje pri delu. Vzeto to v poštev bi izgledalo, da plutokracija pri letošnjih volitvah ne bo tako zlahka orala kakor je npr. 1. 1920. In je res v skrbeh. Socialisti bomo poskrbeli, kolikor bomo največ mogli, da pride tudi ljudstvo nekoliko do besede. In skrbeli bomo, da bo dobilo ne samo besedo ampak vlado. Če se to letos še ne zgodi, ne bo naša krivda. Ampak zgodilo se bo, in to vedo razumni kapitalistični politiki veliko bolj kakor pa tiste mase, ki danes še glasujejo za marijo-netne stranke, kajti te mase sploh nič ne vedo.

t^® ^

Iniciatiranje XX. dodatka k ustavi.

Dne 1. junija je senat sprejel z 61 proti 23 glasovom predlogo, s katero se bi, če postane zakon, dala kongresu moč regulirati otroško delo v ameriški industriji. Enaka predloga je bila sprejeta v zbornici poslancev dne 22. aprila z 297 proti 69 glasovom. Izkoriščanje otrok v industriji bi bilo potom tega zakona ako ne ustavljeno vsaj zelo omejeno. V nekaterih državah, posebno v južnih, dela v tovarnah tisoče in tisoče otrok pod najneugodnejšimi razmerami za sramotno nizko plačo. Predno dora-stejo so že izžeti.

Sedaj ima vsaka država sama pravico regulirati otroško delo. Nekatere imajo zakone, ki delodajalcem prepovedujejo najemati otroke do 18. oziroma do 21. leta. Druge imajo zelo rahle odredbe, nekatere pa sploh nobenih, in če jih imajo, jih nihče ne uveljavlja.

V interesu industrialcev, ki ne smejo vpo-sljevati otrok, je, da se upeljejo enake odredbe v vseh državah, kajti če dobe njihovi konkurenti cenejše delavce, zato ker smejo vposlje-vati otroke, pomeni, da imajo prvi manjši dobiček, ali pa sploh ne morejo konkurirati. V interesu mladine je, da gre v šolo in da se, kar ji preostaja časa, zabava. Dela ima vseeno dovolj, ne da bi se jo z njim ugonabljalo. Toda to delo ne sme biti v zatohlih tovarnah, ampak v šolskih delavnicah ali pa doma. V interesu delavcev je, da jim otroci ne trgajo plač s svojim cenenim delom. V interesu naroda je, da

ne izžema svojih sinov in hčera še predno p0 j stanejo očetje in matere.

Unije, socialistična stranka in razne žen ske organizacije ter tudi nekatere religije se že dolgo bore za sprejem dodatka k ustavi, ki b pomenil omejitev otroškega dela v industrij Sedaj je tak zakon sprejet, ki pa ne postane zakon, dokler ga ne ratificira najmanj tri četrtine držav. Ko se to zgodi, bo znan kot 20. do datek k ustavi. Ta zakon določa v glavnem:

"Kongres ima pravico omejevati, regulirati in prepovedovati delo v industriji osebam pod 18. letom starosti."

Nasprotujejo mu industrialci in plantažni ki na jugu, sploh vsi, kateri se imajo za svojo prosperiteto zahvaliti sistemu, ki jim dovoljuje izkoriščati otroke.

Naloga vseh prijateljev mladine je, da iz vojujejo potrebne ratifikacije in potem skrbe, da bo zakon tudi uveljavljen.

i^®

Eksplozija na drednautu Mississippi in naval na I. W. W.

Dne 12. junija se je dogodila na drednautu Mississippi ob obrežju San. Pedra v Californiji nezgoda, ki je zahtevala oseminštirideset človeških žrtev. Med ubitimi je 45 mornarjev in trije častniki. Eksplozija se je pripetila povodom tajnih manevrov ameriških vojnih ladij v bližini San Pedra. Ogromni topovi na drednautu Mississippi niso delovali pravilno in tako so v namišljeni bitki nosili smrt moštvu na ladiji mesto sovražniku.

Zvečer dne 14. junija so mornarji navalili na prostore I. W. W. v San Pedru, uničili čitalnico in pisarniško opremo ter znesli vse skupaj na ulico in zažgali. Člane I. W. W., kolikor jih je bilo v uradu, so pretepli. Vzrok navala je bil, da so člani I. W. W. baje zagrozili pognati mrtvašnico, v kateri so bila trupla ubitih mornarjev, v zrak. Razkačeni pomorščaki so obsodili te grožnje z razdejanjem urada I. W. W. Mrtvašnico so zastražili mornarji in civilisti.

Kak vzrok bi imeli člani I. W. \V. pognati mrtvašnico z ubitimi mornarji v zrak, Associated Press, ki zalaga ameriške dnevnike z novicami, ni pojasnila.

Eksplozijo na vojni ladiji Mississippi niso povzročili člani I. W. W., ampak nemarnost pove'jniš-tva. Junaki, ki so padli za domovino, bi lahko živeli za domovino, če se ne bi šli igrati s smrtjo. Takoj, ko se je raznesla vest o tej največji katastrofi v ameriški mornarici v mirnem času, se je California oblekla v žalno obleko. Ljudje pa so vpraševali: Kdo je kriv? In tedaj je švignila med svet vest, da bodo člani I W. pognali mrtvašnico z mrtvimi junaki v zrak- Take grožnje ni bilo, in če jo je kak član I. W. W. res izustil, kar je dvomljivo, je bil agent provokator, poslan v organizacijo z namenom, da služi v nji privatnim interesom. Tako je bila pozornost bedaste mase obrnjena na I. W. W., mesto da bi stopila na prste ljudem, ki se igrajo s človeškimi življenji .

Socialistična stranka in akcije za ustanovitev | skupne delavske in farmarske stranke.

(Izčrpek predavanja sod. F. Zajca v klubu št. i dne g. maja 1924.)

(Konec.)

Izmed političnih skupin, ki so se organizirale po-nejše čase, je najvažnejša "Konferenca za progresivno politično akcijo". Ta Konferenca ni še stranka. U-stanovila se je meseca februarja 1922 v Chicagi. Pripada ji 26 mednarodnih unij z okoli dva miljona članov, delavske federacije iz osmih držav, število okrajnih delavskih federacij, socialistična stranka in več drugih delavskih političnih skupin in farmarske organi-

M ^Na detroitski konvenciji socialistične stranke 1. 1921 je Morris Hillquit predlagal resolucijo, s katero se je eksekutivi nalagalo izvesti akcijo, ki naj bi dognala, katere in koliko ameriških unij bi bilo pripravljenih sodelovati v skupni delavski stranki. Hillquitov predlog je dobil samo par glasov večine. Na cleveland-ski konvenciji je strankin tajnik poročal, da so nekatere unije pri volji poslati delegate na skupno konferenco, ki bi jo sklicala socialistična stranka, druge so svetovale, naj skličejo konferenco unije same, ostale pa so odgovorile, da bodo ostale zveste taktiki Ameriške delavske federacije. Konferenci naklonjenim unijam je soc. stranka odgovorila, da ji ni na tem da bi se sestanek vršil pod njeno avspicijo, ampak na tem, da se vrši. Prvo konferenco so sklicale železničarske unije. Sprejela je politični program in se izrekla proti takojšnji ustanovitvi ameriške delavske stranke. Ta konferenca je šla toliko dalj od politične akcije A. F. of L., da je priporočla unijam delovati tudi za nomini-ranje delavstvu prijaznih kandidatov medtem ko taktika F. F. of L. prepušča nominiranje kandidatov maši-nam starih strank in šele ko so nominirani, jih deli na levico in desnico, med "prijatelje" in "sovražnike" delavstva.

Druga konferenca se je vršila v Clevelandu, ki ni šla mnogo dalj od prve, tretja pa se je vršila letos v St. Louisu, ki je sprejela mnogo radikalnejši program in sklenila obdržavati nominacijsko konvencijo dne 4. julija v Clevelandu.

Meseca novembra 1923 se je vršila v St. Paulu konferenca minnesotske farmarske-delavške stranke, na katero so bile povabljene tudi druge delavske skupine in unije z namenom, da bi razpravljale o ustanovitvi "tretje" stranke. Vabilu so se odzvale nacionalna farmarska-delavska stranka, nestrankarska liga iz Wisconsina, progresivna stranka iz Idahe, samostojne farmarske-delavske stranke iz Washingtona, South Da-kote in Montane ter federativna farmarska-delavska stranka. Ta konferenca je sprejela provizoričen pro-firam in sklenila sklicati za dne 30. maja nominacijsko konvencijo v St. Paul. Iz te konvencije naj bi izšla Pojačana farmarska-delavska stranka, v kateri bi bile združene unije, farmarske organizacije in delavske stranke.

v Pripravljalni odbor je to konvencijo pozneje odložil do 17. junija proti volji zastopnikov federativne farmarske-delavske stranke (komunistov), toda slednji So končno v odložitev pristali in še bolj razvili agitacijo za veliko zastopstvo na konvenciji.

Socialistična stranka ni bila zastopana na konfe-

renci v St. Paulu, niti ne večje unije, ki pripadajo Konferenci za progresivno politična akcijo. Nacionalna farmarska-delavska stranka pa je meseca marca to leto pričela z indirektno agitacijo za izključenje zastopnikov komunističnih skupin iz st. paulske konvencije. Večina pripravljalnega odbora pa je mnenja, da so komunisti tako neznaten faktor, da ne morejo ogro-žavati konvencije in da se slučaj, kot se je dogodil dne 3. julija v Chicagi, v St. Paulu ne bo mogel ponoviti. Ta odbor je šel še korak dalj: pripravljen je počakati zaključkov konvencije "Konference za progresivno politično akcijo," in če bo ta pri volji ustanoviti skupno stranko, se ji bo mimnesotska skupina pridružila. Workers' Party pa potom svoje federativne stranke insistira, da mora st. paulska konvencija ustanoviti novo stranko ne glede kaj bo zaključila cleveland-ska konvencija unij in socialistične stranke.

Zanimivo je, da pri vsem tem gibanju za "tretjo" stranko igra zelo važno vlogo senator LaFollette iz Wisconsina. V ameriškem progresivnem gibanju je on najpopularnejša osebnost. Če bi prevzel kandidaturo za predsednika, je gotovo, da bi dobil zelo veliko število glasov, v nekaterih državah celo večino. Toda LaFollette je v zagatah, ker ne ve, kateri struji naj se pridruži. St. Paulska konvencija ga je pripravljena nominirati, istotako Konferenca za progresivno politično akcijo. Celo Workers' Party je podala izjavo, da bo agitirala zanj, ako bo kandidat na listi "tretje" stranke.

(Senator La Follette je dne 28. maja podal izjavo, s katero odklanja pomoč komunistov. Izrekel se je proti konvenciji v St. Paulu, katera je pričela zborovati dne 17. junija, ker ne mara imeti s komunisti nikakršnih stikov. Pristaši Workers' Party, ki so do objave La Follettove izjave direktno in indirektno agitirali zanj ter ga ob enem "razkrinkavali", ga sedaj odprto napadajo. — Ured.)

Socialistična stranka ima sledeče stališče: Ako se ustanovi taka stranka, h kateri bo unijsko delavstvo v resnici pripadalo, in če bo imela program ki ga socialisti lahko zagovarjajo, če bo socialistična stranka pridružena ti federacijski straniki in ostala v nji kot enota in agitirala ter vzgajala delavstvo za socializem, tedaj bo vposlila vse svoje sile za predsedniškega kandidata skupne stranke, ob enem pa bo vodila kampanjo za svoje kandidate v državne in druge urade.

iSocialistična stranka hoče biti v skupni stranki to, kar je socialistična (neodvisna delavska stranka) v angleški delavski stranki. Večina sedanje eksekutive smatra, da se taka stranka ustanovi in da bo imela socialistična stranka v nji še večje priložnosti za agitacijo in pridobivanje moči in vpliva, kakor pa jih ima sedaj.

Pod okriljem st. paulske konvencije pa tekmuje za prvenstvo stranka delavcev (W. P.)

"Oakland World", socialistično glasilo v Californiji, izjavlja, da socialisti ne bodo podpirali nobenega "tretjega" kandidata, pa če je stokrat LoFollette, ako bo kandidiral kot neodvisen kandidat. Socialistična stranka v Californiji se je zedinila z unijami in

farmarskimi organizacijami za enotno listo kandidatov v državne urade, ki bodo označeni na glasovnici pod imenom socialistične stranke. Socialisti v Mis-souriju so pridobili unije za enotno stranko, ki funkcionira pod imenim "Ameriška delavska stranka". Socialistična stranka je v nji vodilna skupina, istotako v "ameriški delavski stranki" v New Yorku.

"Labor," glasilo železničarskih unij, ki ima nad miljon cirkulacije, priporoča unijam, naj ne pošljejo delegatov na st. paulsko konvencijo, ki bo orodje v rokah razbijačev unij ('kakor naziva komuniste), kajti konvencija unijskega delavstva bo v Clevelandu pod okriljem Konference za progresivno politično akcijo.

"Illinois Miner", ki ga urejuje Oscar Ameringer, je naklonjen st. paulski konvenciji, ker je sklicana z namenom, ustanoviti stranko progresivnega delavstva in farmarjev ter postaviti svoje kandidate. Z ozirom na komuniste piše, da četudi pridejo v St. Paul, se delavci in farmarji ne bodo ozirali na njihove nepraktične dogme. Ob enem jih kritizira radi njihovega surovega napadanja na socialiste, kar skupni stvari ne more koristiti.

Naj se delavska stranka letos ustanovi ali n«, delavstvo bo imelo svojo stranko kakor vsa leta doslej. Socialistična stranka je bila in je "tretja" stranka. Socialistična stranka je v zadnjih par letih dokazala, da ji je za združenje delavstva na političnem polju. Ako se pokaže možnost, da je že letos mogoče ustanoviti kaj trajnega, stranko, ki bo imela pogoje za življenje, stranko, ki bo vodila ameriško delavstvo v zmage za socializem, tedaj bo naša stranka z njo in ostala v nji kot je bila doslej — socialistična stranka!

L. 1920 smo imeli akcije za ustanovitev tretje stranke. Ustanovila se je in po volitvah razpadla. Pokojni Theodor Roosevelt je pred leti ustanovil "tretjo" stranko, ki je dobila par miljonov glasov, razpolagala je z velikimi gmotnimi sredstvi, toda ker je bila stranka voditeljev, je propadla. Imeli smo populi-stično stranko — največjo tretjo stranko v ameriški zgodovini, ki jo je doletela enaka usoda kakor Roose-veltovo. Imeli smo že mnogo "tretjih" strank, ki so bile stranke nezadovoljnih in iz starih strank potisnjenih političarjev, zato so umirale tako hitro kakor so nastajale.

Ameriško delavstvo se bo prej ali slej otreslo kapitalističnih strank in nastopilo v političnih bojih v svoji lastni stranki. Ameriško delavstvo pa ne bo imelo mogočne stranke brez unij. Vsa dosedanja gibanja, vse dosedanje akcije pokazujejo, da se ameriško unij-sko delavstvo giblje v smeri politične osamosvojitve. In, to je v največji meri zasluga vzgojevalnega in pro-pagandističnega dela, ki ga vrši nad 20 let ameriška socialistična stranka. Naš cilj je pridobiti ameriško delavstvo za socializem in za ta namen moramo v sedanjih časih delati kakor nam narekujejo razmere. Zmerom pa moramo varovati svojo stranko, jo utrjevati nepretrgoma, kajti socialistična stranka bo tudi v (bodoče dinamo delavskega političnega gibanja v tej deželi, tudi če bi začasne konfuzije kazale drugačno sliko. Tujerodno delavstvo bo imelo, kakor doslej, najboljšo zaslombo in najboljšo zagovornico v socialistični stranki.

Naša dolžnost je, da delamo za to stranko n,e samo toliko kot doslej, ampak več kot doslej.

Na glede kaj nam prinesejo letošnje konvencije za ustanovitev "tretje" strarike, neglede na viharne kampanje, ki se bodo vršile, naša stranka ostane! Razna gibanja so nastajala in umirala. Socialistično je živelo, živi in se razvija.

SEMINTJA.

Albanija ponuja kraljevsko službo. -_

Ugrabljen poslanec. — Radič potuje. — "Zaščita države". — Konvencija znanstvenikov in konvencija kimov-cev. — Sezona počitnic.

Albanci so izvedli novo revolucijo. Vrgli so fevdalno vlado Ahmeda Zoguosa in sedaj so v skrbeh, kaj početi z Albanijo. Škof Fanneli eden voditeljev revolucije, pravi, da je bil glav/ ni namen upora odpraviti fevdalni sistem. Mnogi niso njegovega mnenja. Italija intrigira. Jugoslavija še ni prenehala želeti Skadra. Tudi Grčij a bi rada košček Albanije. Ampak dežela je majhna in ne šteje niti miljon prebivalcev.

*

V Albaniji se mude tudi agentje oljnih interesov ter rudniških sindikatov. Ako je kaj vzeti, bodo vzeli. Ameriški oljni kralj Harry Sinclair, sedaj splošno znan radi teapotskega škandala, ima v Albaniji svojo diplomacijo, ki išče koncesije. Pierre Gigiaman, diplomatični zastopnik Albanije v Bukareštu in albanski vojskovodja, pa ponuja Sinclairju kraljevsko čast.

*

V jeseni 1. 1913 so velesile priznale Albanijo za monarhijo in dale prestol nemškemu princu Viljemu Weidu. Zasedel ga je v začetku 1. 1914, toda je moral čez nekaj mesecev pobegniti pred nelojalnimi podaniki. Harry Sinclair ne bo sprejel prestola, kajti kot vladar mogočne oljne družbe šteje mnogo več kot pa kakšen albanski kralj, ki ne ve "ne ure ne dneva," ke-daj mu bojeviti prebivalci albanskih hribov vzamejo kronco. Sinclairji, Morgani, Rocke-fellerji in drugi industrialni mogotci ter vele-bankirji so danes pravi vladarji. Vladarji po "milosti božji", kolikor jih je še ostalo, so nepotreben okrasek. Moči imajo le toliko, kolikor

jim jo dajo finančni kralji.

*

Iz Rima poročajo, da so fašisti ugrabili socialističnega poslanca Matteotija in ga neznano kam odvedli. Sumi se, da so ga umorili. Ta dogodek je povzročil v Italiji veliko razburjenje. Mussolini je obljubil kaznovati krivce, ako jih najdejo. Rimski dopisnik čikaške "Tribune" poroča, da se v Rimu širijo govorice, da je dobil poslanec Matteoti v roke dokumente, s katerimi bi razgalil visoke vladne uradnike v finančnem ministerstvu in jih predstavil Italiji za nepoštenjake. Če so ga umorili, ne bo mogel govoriti in nepošteni funkcionarji bodo v očeh nemisleče javnosti veljali tudi naprej za poštenjake Zmotili so se in fašizem se krha.

Štefan Radič, voditelj hrvatske republikance seljačke stranke, je po poročilih z Dunaja Moskvo na kongres kmečke internaciona-

Šel v

Baje je njegov namen dobiti pomoč Rusije boju za osvoboditev Hrvatov in ustanovitev f derativne kmečke republike na Balkanu. Ra-Ej^ je že več mesecev izven Jugoslavije. Bival . Y Londonu in potem na Dunaju, kjer je sku-EaI organizirati konferenco zatiranih narodnostnih manjšin, kar pa se mu ni posrečilo. Njegova politika je čudna in izgleda, da gre večinoma v prilog Pasičevi vladi, dasiravno Radič nima tega namena. Pasič je dosegel marsikaj kar ne bi mogel če bi znal Radič pametnejše delati.

★

Neka vest z Dunaja se glasi, da je vlada razpustila ljubljanski občinski svet, "ker je o-dobril bombni napad komunistov na parado nacionalističnih delavcev v Trbovljah." Razveljavila bo baje tudi vse mandate Radičeve stranke na podlagi zakona o zaščiti države. Vzrok: Radičevo potovanje v Moskvo z veleiz-dajniškimi nameni. V ostalem je v Jugoslaviji "po starem".

*

Francija je dobila novega predsednika. Millerand je moral resignirati, ker je v zadnji volilni kampanji izjavil ,da bo odstopil, ako zmagajo stranke levice. Po volitvah se je premislil, stranke levice pa niso pozabile njegove izjave. Gaston Doumergue je novi predsednik. Izvoljen je bil s pomočjo nacionalnega bloka, ki ga vodi bivši ministerski predsednik Poin-care. Paul Painleve je bil kandidat strank levice, ki pa se je pri volitvah predsednika razbila na radikalno in konservativno krilo. Mnogi takozvani radikalci postanejo konservativni, kadar je treba napraviti kak radikalen čin. Herriot, voditelj radikalne socialistične stranke, ki pa ni socialistična, je novi ministerski predsednik. Socialistična stranka bo novo vlado podpirala v prizadevanjih napraviti pomirjevalen sporazum z Nemčijo in ublažiti situacijo v Evropi.

*

Prošli teden je zborovala v Clevelandu konvencija republikanske stranke. Sprejela je platformo, ki ni drugega kakor kup fraz in obljub, ki jih ne bo nikdar izpolnila. Za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata je normirala reakcionarja in se razpustila. V volilni kampanji bo potrošenih nekaj miljonov — izvolitev Hardinga je stala kampanjski odbor J"ePublikanske stranke nad sedem miljonov dolarjev. Kapitalisti, ki prispevajo direktno, ve-zakaj prispevajo; delavci in farmarji, ki Prispevajo indirektno vsak cent v kampanjske °nde kapitalističnih strank, pa večinoma sploh ne vedo, da prispevajo.

Veliko važnejša kakor konvencija republikanske stranke je bila petinsedemdeseta letna konvencija zveze ameriških zdravnikov, ki se je vršila zadnji teden v Chicagi. Razpravljala je o uspehih medicinske znanosti, o zdravljenju bolezni in njihovih vzrokih ter o prepreče-njih bolezni. Mase se niso zanimale zanjo, toda konvencija se je zanimala za javno zdravstvo in vse probleme, tikajoči se medicinske vede in higijene. Par tisoč zdravnikov je bilo navzočih, med njimi nekaj iz Evrope in drugih krajev sveta. Zanimiva je bila razstava tekom konvencije. Videl si vse kar rabi medicinska veda, videl si kakšna je danes in kakšna je bila pred 75 leti in prej. In medicinska veda je komaj iz povojev.

*

Delavski oddelek illinoiske administracije naznanja, da postaja brezposelnost v tej državi pereč problem. Premogovniki počivajo in tovarne odpuščajo delavce. Meseca maja je bilo odslovljenih 2.5% delavcev ,v nekaterih obratih celo več. V Chicagi je okoli četrt milj ona brezposelnih delavcev. Trgovine so založene z blagom in tovarne imajo prenapolnjena skladišča. Zato je treba počivati, toda brezposelnim to ni počitek, ker se ubijajo s skrbmi, kje najti delo, da si kupijo kruha.

*

Sedaj smo v sezoni počitnic. Vlaki so napolnjeni izletnikov, pa tudi delavcev, ki begajo za delom. Gospoda, ki si je razdelila dividen-de, pohajkuje iz letovišča v letovišče, delavci pa iščejo službe, da napravijo delničarjem novih dobičkov. Sicer ne iščejo dela s tem namenom; ampak če hočejo živeti, morajo delati. Če delo izgube, jim potrka pomankanje na vrata. Če ne dobe drugega, tedaj pomankanja ni mogoče odgnati. Toda zakaj prihaja pomankanje samo k delavcem v goste? To je vprašanje, ki bi si ga morali delavci sami zastavljati. Odgovorili bi si, da zato, ker živimo v razredni družbi. Trajna rešitev vprašanja bi bila odprava razredne dužbe. Tisti, ki ne delajo, pa vendar žanjejo, jo ne bodo odpravili. To ni njihov interes. V interesu delavskega ljudstva pa je, da se jo odpravi. Kadar bo to spoznalo, bo razumelo svojo nalogo.

Čudna taktika.

Naši "ekstremni" prijatelji v W. P. nas proglašajo za izdajalce in grešnike, za katere ni odpuščanja in ne izveličanja. Ako bi bilo vse to res kar govore o nas, tedaj bi se nas moral ogibati vsak poštenjak, če po njihovi razlagi sploh eksistira taka stvar izven njih samih. Pa vendar se hočejo združiti z nami in ker jih odklanjamo, se jeze, ker ne maramo njihove tova-ršije. Čudna taktika!

IVAN CANKAR:

KURENT

Starodavna pripovedka.

I.

Saj veste vsi, kako se je ta zgodba začela:

Kurent je bil siromak, da mu ga še v tej deželi siromakov ni bilo enakega. Spočet je bil ob vinu in razuzdanem veselju, porojen pa v bridkosti in hudih nadlogah. Eo je mati ugledala cmeravo nebogljenče, se je razjokala še sama.

"Saj ne bo živelo!" so rekle sosede.

"Da bi le ne!" je vzdihnila mati.

Cmeravo nebogljenče pa je živelo in krstili so ga za Kurenta.

Komaj je Kurent shodil, je bilo že očitno, da ni za nobeno rabo na svetu. Namesto da bi gazil blato po vseh štirih, ali da bi se valjal v prahu, kakor drugi krščeni otroci, je sedel na peči, gledal debelo tej* gulil svoj desni palec, dokler mu ga niso s cunjo obvezali. Rastel je zelo počasi, redil pa se še celo ni; edino lasje so poganjali tako čudežno hitro, da mu jih je mati nazadnje zvezala v šop na temenu; ker je takrat še krilo nosil, je bil čisto podoben bledi-kastemu dekletu.

"Gospod bo, za drugo rabo ni!" so rekle sosede; mati pa se je močno razveselila v svojem srcu.

Ali kazalo je, da mu tudi lemenat ni bil sojen ob rojstvu. Ko je dopolnil dvanajsto leto, je vprašala mati Kurenta, če bi rad bil župnik in škof in kaj da bi drugače rad bil. Kurent je dolgo pomislil, nato pa je rekel:

"Cesar!"

Mati ga je zlasala ter se je napotila do bližnje in daljne žlahte. Ta je dal par tolarjev, oni platna za perilo, tretji pa dober svet. Jeseni so naložili Kurenta na voz. Mati se je jokala in ga je za slovo pobožno pokrižala, oče pa ga je krepko potegnil za uho, zato ker je bil z novimi škornji stopil v lužo. Staremu hlapcu Andrejcu je bila dana zapoved, da naj se nikar ne napije spotoma in da naj pošteno odloži Kurenta pri teti samici, ki je živela v mestu, zato ker je bilo tam več cerkva in spovednikov, nego na fari.

Hlapec Andrejec je storil vse, kakor je bilo zapovedano. Odložil je Kurenta pri teti samici, nato pa je šel v krčmo in se je napil že v mestu, zato da bi spotoma ne bilo potreba. Ko se je o mraku vrnil na faro, je bil Kurent že pred njim doma. Andrejec je spravil konja v hlev, pred hišo je oče obdelal Kurenta s tenko brezovko, po dvorišču pa se je izprehajal košat petelin in je časih pomežikal v solnce, ki je gledalo komaj še z enim očesom izza hriba.

"Če za župnika nisi, pa bodi pastir!" je rekla mati.

Kurent pa tudi za pastirja ni bil ustvar jen. Namesto da bi se brigal za živino, je ležal v travi in je gledal v nebo. Kolikor dalj je gje dal, toliko bolj je razločil, da nebo, tista lep-J božja plahta, ni privezana in pribita na vekomaj, temveč da neprenehoma gre svojo veličastno pot — sam Bog vedi kam! Gledal je in je zadremal; časih se mu je sanjalo, da ne leži na zemlji, temveč visoko na lepi božji plahti in da gleda zviška na pašo, kjer so se bile očetove in sosedove krave pravkar zalotile v deteljo. Ko se je vzdramil, so bile krave resnično v detelji.

Nekoč se je vrnil s paše brez živine, ki se je bila v hosto poizgubila. Oče ga je najprej na-klestil, kakor se spodobi, nato pa mu je rekel:

"Kurent, nadloga vseh nadlog, kaj bi s tabo! Za gospoda nisi, ne za pastirja, ne za hlapca. Ali naj te vbogajme redim že na mlada leta? Sam povej, kaj bi rad bil!"

Kurent je dolgo pomislil, nato pa je rekel-

"Papež!"

Oče ga je dodobrega zlasal in je zavzdihnil v svojem srcu:

"Za kateri greh, o Bog, si me udaril s to grenko palico!"

Od tistih dob je rastel Kurent, kakor raste kopriva ob plotu. Nihče se ni zmenil zanj, on pa za nikogar. Po teden dni ga ni bilo do hiše, pa se mati ni vprašala, ne oče ni vprašal: "Kje pa je naš Kurent? Ali je lačen naš Kurent?" — In kadar se je povrnil, razcapan, bos in golo-glav, kakor je bil, ga niso vabili: "Prisedi, Kurent; skleda je na mizi in tvoja žlica tudi!" Nič ga niso vabili; v veži je Kurent južinal, kakor popotnik iz tuje dežele; kadar je pojužinal, pa je šel, kakor gre veter; le Bog sam mu kaže pot in cilj.

Vasi in ljudi še je Kurent ogibal; samota je bila njegovo cesarstvo. Gledal je, kako teče potok skozi polje, v senci belih vrb: poslušal je, dolgo in natanko, njegovo pesem in navsezadnje jo je razločil tako čisto, da je slišal besede in človeški glas. Poslušal je, kako pošumeva polje v rahlem vetru in to tiho pesem polja in njiv je razložil izmed vseh drugih. Preromal je prostrane gozdove in je verno poslušal, ko so mu pripovedovali svoje žalostne ponočne zgodbe; vse bolj bučeča in vse bolj nedeljska je bila njih pesem, nego tista, ki so jo prepevale cerkvene orgije, kadar jih je gonil gluhi organist.

Tako se je klatil Kurent brez doma, brez pota in brez posla, sebi v sramoto, ljudem v iz-podtiko in v nagnus.

Če ga je srečal kmet, je pogledal hudo in je pljunil debelo:

"Fej te bodi! Fant pohajkuje, mož bo kradel in požigal, starec bo beračil!"

Kurent še slišal ni takih besed, žvižgal je in je bil vesel.

Ne le možje, tudi hlapci in pastirji so se

• dedovali nad njim; ženske pa ga še celo niso ^ogledale, ker je bil bos, kuštrav, umazan in ciinjast, da se Bogu usmili.

pripetilo pa se je ob tistem času, da je Kurenta veter zanesel ^ vas, ko so se vračali fa-rani od velike maše. Dolga vrsta jih je bila. posamez, po dva in po štirje so šli zložno in počasi po beli cesti nizdol, proti vasi, ki se' je senčila v dolini; vsi so bili prazniško oblečeni jn solnce je sijalo. Kurent je skočil s ceste na poljsko stezo, da bi se ne zadeval ob ljudi.

Komaj pa je tako skočil, je zastrmel z očmi in z ustmi ter je stal na polju, kakor do kolen ukoreninjen.

Šlo je po cesti prelepo dekle. Vse se je žarko svetilo v solncu; oči, lica, ustnice, rdeča ruta okoli vratu, pisano krilo in celo beli robec, ki ga je držala v roki ob pasu. Najbolj in najlepše pa so se svetile oči in Kurent je takrat spoznal: tam, v tistih očeh je življenje, kakor mu ga na vsem božjem svetu ni enakega.

Daleč že so bili farani; celo zakasnele, pobožne kmetice, ki po maši obredejo še stranske oltarje in ves križev pot, so prišle z drobnimi koraki mimo in so se križale, ko so ugledale Kurenta. Kurent pa je stal, kamor je bil prirastel, dokler se ni solnce nagnilo do hriba.

Ko so priromale sence s klanca ter upiha-vale luči po dolini, počasi in tiho, kakor o veliki noči cerkovnik s kajfežem sveče pred oltarjem, se je napotil Kurent proti gozdu, ki je bil njegov dom. Od jutra do večera ni pil, ne jedel, pa ni občutil ne gladu in ne žeje. Kraj gozda je legel v travo in je gledal v nebo, ki je bilo zmi-rom višje in zmirom svetleje, kolikor dalj je gledal; človeške oči bi ne bile ugledale ne še ene zvezdp, Kurent pa jih je videl že brez števila.

V gozdu je šumelo, topel veter je šel v dolino; Kurent je gledal v nebo, in kakor je pelo na nebu, v gozdu in na polju, tako je prepevalo v njegovem srcu.

"Bdeča so tvoja ustna, kakor ruta okoli tvojega vrata, kakor mak, ki se priklanja v polju, kakor nageljni na tvojem oknu. Vesele in bistre so tvoje oči, kakor oprano nebo, kadar odseva na njem svetla rosa od polja; globoke so, kakor jezero nad zakletim gradom in kakor je nebo, kadar se božja streha vzdigne do nebes in se zvezde tiho približajo gozdu; pogleda človek vanje, pa sliši pesem, ki jo je takrat slišal, ko se mu je sanjalo, da je prečudno odrešen vseh britkosti in da z angelji prepeva Materi božji na čast. Tvoja lica so lepša, bolj so rdeča in dišeča, nego rože na Marijinem vrtu. Lahke so tvoje noge; kakor hodiš, ne hodijo sence v gozdu tako mehko in tiho . . . Ali joj meni! Vesele so tvoje oči, moje srce pa je žalostno in pusto, kakor polje ob suši. Joj meni! Mehak in tih je tvoj korak in v solnce gre;"težak pa je moj, samote in noči željan! Joj meni — nikoli ni

zima svatovala s poletjem, nikoli ne dan z nočjo, nikoli ne bo gledal grešnik nebes!" . . .

Tako je Kurent prepeval in vzdihoval; ko se je znočilo, se je napotil v vas.

Pred svojo bajto je sedel stari Jernejec in si je godel na harmoniko. Kurent je poslušal, nato pa je stopil do Jernejca in je rekel:

"Daj še meni, da poskusim!"

"če ne pobegneš z njo, razbojnik!"

"Ne pobegnem!"

Komaj je harmonika začutila Kurentove roke, je zapela, kakor ni pela nikoli poprej.

"Kako godeš?" je vzkliknil Jernejec. "Take žalostne pesmi še nisem slišal. Pogrebcem godeš, svatom ne!"

"Harmonika ni jezik, ne ve za hinavščino; pesem ni beseda, ne laže!" je rekel Kurent.

Šel je v vas in je stopil v hišo svojega očeta.

"Oče, harmoniko smo imeli pri hiši. Dajte mi jo za doto in delež!"

Oče pa se je zasmejal:

"Vzemi si harmoniko, Bog ti jo blagoslovi! Za gospoda nisi bil, ne za pastirja, ne za hlapca; tudi za godca ne boš!"

Kurent pa je vzel harmoniko in je šel po svoji poti. Ogledaval si je hiše, ogledaval okna. Njegove oči, vajene gozda, so videle bistro ponoči in podnevi. Za plotom je ugledal vrt, nad vrtom zeleno okno; od okna pa so viseli košati nageljni skoraj do tal.

Komaj je ugledal tisto okno, je vedel, da je tam njen stan; zakaj njegovo srce je bilo polno ljubezni in koprnenja; tako srce pa je vsegaved-no, pot najde brez kažipota, cilj vidi s slepirii očesom.

Kurent je nagnil glavo in je bil močno žalosten. Za plotom je stal, kakor grešnik pred nebeškimi vrati.

"Še vreden nisem, da bi ti adijo rekel; vreden komaj, da me gledajo tvoji nageljni!"

Tako je pomislil v svojem potrtem srcu. Od nekdaj pa je taka postava na svetu, da se pesem porodi iz ljubezni in iz koprnenja. Zato je Kurent v svojem srcu še nadalje rekel:

"Nisem vreden, da bi vasoval pod tvojim oknom, kaj šele, da bi pomislil na vse druge sladkosti, ki jih bo deležen, kdor nekoč zadobi tvoje dopadajenje! Ali če grešnik ni vreden, da bi stopil v paradiž, mu ni prepovedano, da gleda na vrata. Če mi ni dano, da se prikažem pred tvojim usmiljenim obličjem, pa mi je dano, da prepevam tvojo čast in slavo ter da jo oznanjam po vsem prostranem svetu. Kdo ve, če ne boš kdaj ob tem oknu zaslišala moje daljne pesmi; in morda bom takrat deležen tvojega pozdrava in tvoje dobre misli!"

Ko se je Kurent tako lepo poslovil od plota, okna in od nageljnov, se je napotil po svetu. Ali očetova beseda nikoli ne zgreši; prej nego tista bi se motile šembiljske bukve. "Tudi

za godca ne boš!" je rekel oče; in Kurent ni bil za godca.

Romal je križem od svatbe do svatbe, od sedmine do sedmine, od žegnanja do žegnanja, pa je bil siromak bolj siromašen nego ob rojstvu.

"Kdo bi plesal, kadar Kurent gode?" so rekli. "Razjokal bi se človek ob njegovih pesmih — sušo in povodenj nam gode, britkost in smrt!"

Pa so ga pretepli ter pognali na cesto.

Kurent je bil žalosten.

"Iz srca gre koprnenje v roke, iz rok v harmoniko, iz harmonike med ljudi — kaj bi ljudje z mojim koprnenjem, ko so veselja polni?"

Tako je šel žalosten po svoji žalostni poti, pa je ponevedoma prišel do svatov, ki niso imeli godca.

"Zagodi nam, Kurent!" je ukazal ženin. Kurent je pogledal ter je spoznal nevesto in ženina. Pred svate je stopil, šel je pred njimi, kakor križ pred procesijo. Komaj je stisnil harmoniko, so zavrisnili svatje in so zaplesali; nikoli še uho ni slišalo take pesmi, upijanila je kakor močno vino.

Tri noči so pili in plesali svatje, tri dni so spali. Tretjo noč je rekel Kurent:

"Tudi jaz bi rad plesal z nevesto!"

Takrat so ga vsi pogledali in smejali so se, da so se okna tresla. Smejala se je tudi nevesta in solze so ji tekle po rdečih licih.

"Daj, zapleši z njim!" je rekel ženin ter je od smeha in od pijanosti omahnil pod mizo.

(Dalje prihodnjič.) ^

Socialisti v Californiji za enotno delavsko stranko.

Konvencija socialistične stranke v Californiji, ki se je vršila zadnje dneve v maju, se je izrekla za enotni nastop z unijami, farmarski-mi organizacij emi ter farmarsko delavsko stranko pri letošnjih volitvah in je pooblastila eksekutivo, da sme napraviti dogovor z omenjenimi skupinami. Za enotni nastop pa je socialistična stranka pod enim pogojem: da se komunistične W. P. ne sprejme v skupno federacijo, ker je s svojim dosedanjim delovanjem in izjavami ter proglasi dokazala, da ji ni niti najmanj za sodelovanje, ampak samo za razdi-ranje. Predlog, tikajoč se enotne fronte in pogojev za skupni nastop je bil soglasno sprejet.

Californijska socialistična stranka je na glasu kot radikalna skupina, ni pa radikalna v tem, da bi nasedala na lim propagatorjev "enotne fronte", katerim je cilj vse kaj drugega kakor enotna fronta.

Konvencije, ki se je vršila v San Franciscu, so se udeležili delegatje socialističnih postojank

iz vseh krajev Californije. Udeležba je bila večja kot na prejšnjih konvencijah, ki so se vršile po vojni, in kar je še značilnejše, volja za delo in navdušenje med delegati je bilo kot še noben-krat v zadnjih osmih letih. Za socialistične delegate iz Californije za C. P. P. A. je konvencija izvolila Camereon H. Kinga in Alexander Horra. Na konvencijo soc. stranke bo poslala polno kvoto delegatov.

Socialistična stranka je edina delavska stranka, ki ima v Californiji pravico do glasovnice. Ako pride do sporazuma z drugimi skupinami, bo šla skupna lista kandidatov na glasovnico pod imenom socialistične stranke.

Isti teden se je vršila v San Franciscu konvencija farmarske-delavske stranke, katere se je udeležilo nekaj nad sto delegatov. Delegate, ki jih je poslala Workers' Party in losangelska Labor Party je konvencija odklonila. Udeležil se je je tudi John C. Kennedy, bivši socialistični alderman v Chicagi, sedaj stanujoč v državi Washington, ki ji je priporočal, naj pošlje svoje zastopnike na šentpavelsko konvencijo. Izrekel se je proti Konferenci za progresivno politično akcijo, ki bo imela svojo konvencijo v Clevelandu dne 4. julija. Kot poroča "Oakland World", so Kennedija najeli za to misijo cali-fornijski komunisti in mu plačali stroške. Pro-šlo leto je bil na "združevalni" konvenciji dne 4. julija v Chicagi kot delegat farmarske-delavske stranke iz "VVashingtona zaeno s par drugimi, katerim je povrnila stroške Workers' Par-ty, ki je kontrolirala čikaško konvencijo in razbila farmarsko-delavsko stranko.

Konvencija je izvolila poseben odbor za pogajanja s socialistično stranko v pogledu skupnega nastopa pri letošnjih volitvah in skupne stranke. Zaključila je poslati delegate v St. Paul in v Cleveland.

Ko so se pričeli razdori v socialistični stranki, so zadeli njene organizacije po zapadu najhujše. V Californiji se je dobilo nekaj treznih sodrugov, ki so obvarovali organizacijo in skrbeli, da ni izgubila pravice do glasovnice, katere tam ni lahko dobiti. Danes je naša stranka v Californiji zopet pojačana, v San Franciscu ima lastne prostore, in njeno glasilo "The World" se tiska v lastni tiskarni.

v?®

Molčeči Cal.

Predsednik Coolidge je radi svoje redkobesednosti, od kar je postal predsednik, dobil priimek Silent Cal, s katerim ga njegovi oboževalci povišujejo kot človeka, ki malo govori pa mnogo dela. V slednjem so v pravem. Govore tisti, ki dajejo vladnim organom navodila. Naloga funkcionarjev je, da govore toliko kolikor potrebno in delajo kakor jim je naročeno. Molčečnost je največkrat posledica poslušnosti.

Šesta konferenca socialističnih klubov J. S. Z.

v zapadni Pennsylvaniji

se bo vršila v nedeljo 22. junija na Avelli, Pa. Pričetek konference točno ob 10. dopoldne. Zastopniki klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. naj skrbe, da bodo prišli pravočasno v Slovenski dom na Avelli, kajti dnevni red je obširen (objavljen je na drugem mestu v tej izdaji).

Ob 1. popoldne se bo vršil pod avspicijo konference velik shod, na katerem bo govoril med drugimi sodrug Wm. J. Van Essen iz Pittsburgha v angleščini. Nastopilo bo tudi več slovenskih govornikov.

Vsak klub v tem okrožju naj skrbi, da bo zastopan na avellski konferenci. Vsak sodrug naj agitira za čim večjo udeležbo shoda. Vsi skupaj delujmo za pojačanje J. S. Z. in razširjenje njenega glasila v Pennsylvaniji.

Nedelja 22. junija je naš dan in naše zbirališče Slovenski dom na Avelli. Naš smoter je širiti razredno zavest med delavstvom in naš cilj je socializem!

JOHN JEREB, tajnik Konference.

Socialistična kampanja v Illinoisu.

CHICAGO, ILL. — Socialistična stranka je edina delavska politična skupina v Illinoisu, ki je nominira-la kandadate za governerja, podgovernerja in v druge državne urade. Nominirala je kandidata za zveznega senatorja in ima tudi kandidate za kongresnike v skoro vseh okrajih.

V nedeljo 15. junija se je vršil v Chicagi velik kampanjski piknik socialistične organizacije okraja Cook, katerega se je udeležilo do štiri tisoč ljudi. Deževno vreme je bilo vzrok, da se ga ni udeležilo kakih šest tisoč oseb več. Govorili so zamorski orator Ross D. Brown, milwauški župan sod. Daniel W. Hoan in Geo. R. Kirkpatrick, Tega piknika se je udeležilo tudi lepo število Slovencev in drugih Jugoslovanov.

članstvo socialistične stranke v Illinoisu je izvolilo za delegate na konvencijo socialistične stranke, ki se bo vršila 6. julija v Clevelandu, sledeče so-druge:

Evar Anderson, Chicago; Tilden Bozarth, Staun-l°n; Otto Branstetter, Chicago; Katherine Claus, Lin-John M. Collins, Wiilliam A. Cunnea, Swan Johnson, Geo. Koop, W. R. Snow, John T. Whitlock iJave Woodhouse, vsi iz Chicage. Illinoisko socia-fer 0 stran'ko bosta zastopala na konvenciji "Kon-®nce za progresivno politično akcijo" dne 4. julija j y,evelandu sodruga William A. Cunnea iz Chicage r>lden Bozarth iz Stauntona.

Iz Pennsylvanije.

Od kar so pričeli klubi JiSZ. v Pennsylvaniji ob-državati konference, se je naše gibanje zelo poživelo. Dosedaj so se vršile štiri konference. Peta se bo vršila dne 22. junija na Avelli, Pa.

Tekom zadnjih dveh let so naši klubi priredili število shodov, na katerih so nastopili slovenski in angleški govorniki. Skoro vsi so bili dobro obiskani in z vsemi smo dosegli dober uspeh.

"Proletarec" je po tukajšnjih naselbinah zelo razširjen, po enih bolj kot katerikoli drugi slovenski list razun obligatnih glasil podpornih organizacij.

Meseca maja se je mudil v Pen.nsylvaniji na agitaciji sodrug Chas. Pogorelec, ki je nastopil na mnogih shodih in sestankih, povsod z uspehom. Imenik "Pro-letarčevih" naročnikov v Pennsylva;niji se je vsled njegovega prizadevanja precej povečal.

iNaše delo za socializem skušajo ovirati propaga-torji W, P., ki store kolikor sploh morejo za blatenje naše stranke. Za svojo organizacijo niso dosegli niti najmanjšega uspeha, in tako je bil ves njihov trud in denar vržen v vodo.

V par naselbinah so uspeli pridobiti naše klube za skupno prvomajsko slavnost, toda tudi ob teh priložnostih so pokazali, da jim je samo za napadanje in niti malo za slogo. Naše govornike so pozneje opso-vali v svojem listu, v enem kraju pa se njihov "gro-movnik" ni mogel vzdržati niti na skupnem shodu, da ne bi pokazal svojega sovraštva napram socialistom, katere je prej vabil v "enotno fronto".

Bratenje s pristaši W. P. ni na mestu, ker imajo namen škodovati, ne pa koristiti socialistični stvari. Iz nekompromisnih "ekstremistov" so postali v politiki skrajno kompromisna sekta, ki se druži z raznimi konservativnimi skupinami in ljudmi, ki so šele pred par leti postali "radikalni". Vse te druži skupaj fanatično sovraštvo proti socialističnemu gibanju. Kdor opazuje njihovo delovanje, mu je jasno, da se ne bore niti od daleč toliko proti kapitalizmu kakor proti socialistični stranki. Vsak njihov list je poln napadov na nas. Izdajajo posebne letake, s katerimi udrihajo po socialističnem gibanju. Na shodih blatijo socialiste. Za kulisami intrigirajo proti nam. Pa vendar ne morejo doseči svojega namena. Socialistična stranka dela in njene vrste se večajo, W. P. pa pada.

Delavske razmere v Penni so slabe. Premogarji so deležni prisiljenih počitnic že vec mesecev, zadnje čase pa so pričeli odpuščati delavce tudi v jeklarskem in, drugih obratih.

Izgleda, da bodo pennsylvainski klubi JSZ. na našem V. rednem zboru dne 11. julija v Clevelandu dobro zastopani. O dnevnem redu zbora bo razpravljala, v kolikor bo dopuščal čas, tudi konferenca dne 22. junija na Avelli. Član J. S. Z.

DETROITSKIM SODRUGOM.

Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—^31 Rirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvnščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.

Kirkpatrick bo govoril v St. Louisu dne 4. julija.

ST. LOUIS, MO. — Socialistična stranka v St. Louisu bo imela dne 4. julija v Rodenbergovemu parku velik piknik, na katerem bo govoril med drugim Geo. R. Kirkpatrick. Nastopil bo ob 3. popoldne, ker se bo zvečer odpeljal v Cleveland na konvencijo C. P. P. A.

Socialistična organizacija v St. Louisu je zelo močna, posebno od kar so se ji pridružile progresivne unije. Njeno glasilo je tednik ",St. Louis Labor", ki je vodilni delavski list v državi Missouri.

Članstvu kluba št. 1.

CHICAGO, ILL— Seja kluba št. 1 bo v petek 20. junija ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Na dnevnem redu bodo razna poročila, potem sledi diskuzija. To je zadnja seja našega kluba pred V. rednim zborom JSZ.

Ako si še niste nabavili posebne konvenčne znamke, jo vzemite na prihodnji seji. Konvenčne znamke je izdala eksekutiva soc. stranke v pokritje stroškov konvencije. Izdatke, ki nastanejo z našimi konvencijami, moramo plačati mi, ker smo socialistična stranka. Če bi bili republikanska ali demokratska, bi jih plačali bogataši.

Kdor je zaostal s članarino, naj jo ta mesec sigurno poravna, da v polletnem poročilu ne boste šteti med člane, ki so zaostali s prispevki. — Tajnik.

Ely napreduje, ako ne v eno pa v drugo smer.

ELY, MINN. — Novico imamo za javnost! Novo cerkev bomo zgradili, kakor so zaključili cerkveni možje na seji 8. junija, ako se niso zmotili v računih.

Tukajšnji župnik "so zelo delaven gospod". Nova cerkev bi pomenila uspeh za faro, kredit župniku in pa stroške za — farane. Župnik ima lično karo, fara-ni so jim prenovili stanovanje, gospodinjstvo mu vodi mlada kuharica, in ker se je že napredovalo do tu, zakaj ne bi imeli tudi novo cerkev?

To bi bila tretja cerkev slovenske katoliške fare. Dve že imamo. Za graditev tretje bi prispevala vsaka družina za začetek $100, pa samo za začetek. Potem pa zopet kolekte in plačevanje dolga, kar bi trajalo leta.

Taktika duhovnikov je večinoma ista kakor kapitalistov. Da ne bodo ljudje v skrbeh kam bi z denarjem, naj ga dajo za novo cerkev. Obresti bo že kdo spravil, da se ne bi bilo treba z njimi ubijati drugim ljudem. Kapitalistični sistem nima usmiljenja z delavci. Izkorišča jih, dokler ne podležejo. Za blagostanje delavskih mas se ne briga. Religije pa tolažijo izgarano rajo, da bo žela plačilo po smrti. Ker pa je denar samo za izkušnjavo, naj ga ljudje rajše dajo za večjo čast in slavo božjo.

Elyski delavci se ne moremo hvaliti s plačami. Zaslužimo toliko, da je za sproti. Kakih posebnih u-dobnosti si ne moremo privoščiti. Po domače rečeno, trda nam gre. Zato pa bo faranom težko prispevati po $100 in pozneje še sto in še in še brez konca. Delavske razmere se slabšajo, ne samo tukaj, ampak po vseh Zedinjenih državah. Plače nam trgajo in, brezposelnih je vedno več. Danes imaš morda še delo, jutri te bodo ■mogoče odslovili. Denarja ni, trgovine pa ne dajo ničesar zastonj. Človek rabi obleko in jesti vsaki dan.

Pa naj cerkev zgrade, ako mislijo, da sedanja ni več dovolj lična za bivanje Odrešenika. Toda plačajo

naj jo tisti, ki jo hočejo. Ako pa se bo skušalo skati tudi na take, ki pri stvari nimajo nobene besede~ se bomo poslužili za varovanje svojih interesov vseh legalnih potov, ki nam jih daje ustava. To si lahko za pomnite, da se ne boste pozneje pritoževali.

Delavci 1 Opozarjam vas, da bodite previdni jn ne podpišite nobenih listin, nanašajoče se na gradnjo cerkve, da se ne vjamete. Ne bojte se župnika! On ni naš gospodar ali diktator, ako nočemo njegovih uta. zov. Naj nikar nihče ne misli, da je on paša te našel-dine. Če za župnika ta cerkev ni, naj si poišče tako ki mu bo ugajala. Študenti, katerih izpričevala iz starega kraja kažejo samo ničle, nam ne bodo gospodarili, čeprav smo samo preprosti rudarji.

Župnik naj si zapomni, da s taktiko, ki jo je zavzel, ni še vsadil drevesa, iz katerega bi se žagalo deske za gradnjo nove cerkve sv. Antona. —Poročevalec.

Dnevni red za šesto konferenco klubov JSZ. v Pa.

V nedeljo dne 22. junija se bo vršila na Avelli VI. konferenca socialističnih klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z. v zapadni Pennsylvaniji.

To bo ena izmed najvažnejših konferenc, ker se bo vršila pred V. redno konvencijo J. S. Z., katera prične zborovati dne 11. julija v Clevelandu.

Provizorični dnevni red konference, ki bo dan zastopnikom v razmotrivanje in potem na glasovanje, je sledeči:

1. Otvoritev konference po tajniku.

2. Volitve predsednika.

3. Volitve zapisnikarja.

4. Poročilo tajnika Konference in poročilo pomožnega tajnika.

5. Poročila zastopnikov o aktivnosti klubov.

6. Razprava o agitaciji za pojačanje J. S. Z.

7. Razprava o agitaciji za razširjenje "Proletarca".

8. Razprava o agitaciji za razširjenje Izobraževalne akcije J. S. Z. med našimi podpornimi društvi.

9. Diskuzija o dnevnem redu V. konvencije JSZ.

10. Volitve potrebnih odbornikov.

11. Razno (sklepanje o sedežu prihodnje konference itd.)

12. Razpust konference.

Socialistični klubi in društva Izobraževalne akcije naj skrbe, da bodo gotovo zastopana na tej konferenci. V načrtu je, da bo ta konferenca izvolila dva bratska delegata, ki bosta zastopala klube in društva Izobraževalne akcije na V. rednem zboru JSZ.

Naprej za našo Jugoslovansko socialistično zvezo in socialistično stranko!

Naprej v agitaciji za "Proletarca" in za druge socialistične liste!

John Jereb, tajnik Konference.

SODRUGOM V CLEVELANDU.

Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v kluboviih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki s i m pati žira j o s socialistih" nim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoStevajmo geslo: "V organizaciji je moč."

JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA PRED V. REDNIM ZBOROM.

Peti redni zbor Jugoslovanske Socialistične Zveze je blizu. Priprave zanj so v teku. Vršil e bo v Clevelandu. Zborovanje se prične dne jj julija, par dni po konvenciji socialistične stranke, ki se bo vršila v Clevelandu.

Peti redni zbor JSZ. bo dalekosežnega pomena. Provizorični dnevni red za V. redni zbor je objavljen v tej izdaji "Proletarca". Vse točke so važne. O vseh bo treba temeljito razpravljati.

Jugoslovanska Socialistična Zveza je danes razun finske ena najvplivnejših v socialistični stranki. Svoje aktivnosti ne vrši samo med jugoslovanskim delavstvom ampak med delavci vseh narodnosti, kjer ima svoje aktivne klube. Člani JSZ. so zastopani v okrajnih in drugih odborih socialistične stranke. Urad tajništva JSZ. je v stalni zvezi z vsemi strankinimi uradi. Na konvenciji socialistične stranke bo JSZ. zastopana s tremi delegati.

Od zadnjega zbora beleži JSZ. lep napredek. Njeno glasilo "Proletarec" se je razširil in krog naročnikov in članov se veča, ne tako naglo kakor bi mi želeli, ampak vendar se veča.

Vsak klub J. S. Z. bi moral smatrati za dolžnost biti zastopan na zboru s svojim delegatom. Le tako bo mogoče zanesti v naselbine duh zbora in prenesti njegove zaključke z živo besedo med članstvo.

Ako delegata še niste izvolili,'ga izvolite na prvi seji. Ako potrebno, skličite izredno sejo za volitve delegata.

Vprašanje stroškov je seveda važno. Nekateri klubi nimajo zadostnih sredstev, da bi mogli pokriti izdatke delegata. Vožnje stroške delegatov klubov JSZ. plača Zveza iz kon-venčnega fonda. Dnevnice plačajo klubi.

Mnogokrat se dogaja, da morajo udeleženci socialističnih konvencij in konferenc pokrivati izdatke iz svojega žepa. Lokalne organizacije nimajo sredstev, ker jih sproti porabijo za agitacijo, člani pa so večinoma delavci, ki razun plače nimajo nikakih drugih dohodkov. Konvencije kapitalističnih strank po-sečajo bogataški sloji in tem ni težko pokrivati izdatke. Nam je težko, zato pa je treba požrtvovalnosti. Klubi, ki nimajo dovolj sredstev, da bi plačali delegatu zadostne dnevnice, naj izvolija za svojega delegata sodruga, ki se more in se je pripravljen žrtvovati za stvar.

Delegatje morajo priti na zbor poučeni z nazori in željami klubov. Razpravljajte na rednih in izrednih sejah o dnevnem redu za V. redni zbor in o vsem, kar se tiče našega gibanja.

J. S. Z. predstavlja organizirano socialistično gibanje med jugoslovanskim delavstvom v Zed. državah, in v tem je njena važnost. V. redni zbor bo izraz organizirane volje in organiziranega dela.

J. S. Z. je edina jugoslovanska organizacija Y Ameriki, ki se aktivno udeležuje volilnih bojev. (Takozvanih "političnih društev" tu nimamo v mislih, ker so le orodja političarjev

kapitalističnih strank.) J. S. Z. je edina jugoslovanska organizacija v Ameriki, ki vzgaja proletariat za konstruktivno delo v smeri socializma. J. S. Z. je političen faktor, s katerim morajo računati vsi elementi v naši javnosti — radi ali neradi. J. S. Z. je vodilna politična sila organiziranega jugoslovanskega delavstva.

Želja vseh sodrugov je, da se J. S. Z. še bolj utrdi in njene aktivnosti še bolj izpopolnijo. Mi vsi hočemo, da postane vsak delavec, zmožen čitati naš jezik, naročnik našega glasila. Zavedamo se važnosti prosvetnega dela in ga bomo tudi v bodoče negovali z vsemi močmi. Razumne delavske množice so utrdbe socialističnega gibanja.

J. S. Z. je organizacija dela. Njene zasluge so neprecenljive. Vojevala je velike bitke in zmagovala. Nazadnjaške sile je potisnila na stran in ignoranca je morala napraviti prostor znanju. Velike so zasluge Jugoslovanske Socialistične Zveze v njenem delovanju za probujo in vzgojo jugoslovanskega delavstva v Ameriki in storila je mnogo tudi izven svojega ožjega delokroga.

J. S. Z. je organizacija, ki je nastala iz potrebe. Živela in širila se bo, ker jo delavstvo še potrebuje. Delala bo kakor doslej na prosvetnem polju, borila se bo kot se je doslej za izboljšanje gmotnega stanja delavskega ljudstva in za socializem!

V. redni zbor J. S. Z. bo manifestacija socialistične misli razredno zavednega jugoslovanskega delavstva in bo manifestacija socialističnega dela. Sodrugi, naprej z našo zastavo!

Tajništvo J. S. Z.

Dnevni red V. zbora J. S. Z.

Provizorični dnevni red, kakor ga je sprejela eksekutiva J. S. Z., je sledeči:

A.

1. Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.

2. Volitev verifikacijskega odbora (za pregledanje pooblastil) — pet članov in gl. tajnik.

B.

Konstituiranje zbora.

1. Pravilnik.

2. Volitev predsednika in podpredsednika.

3. Volitev dveh zapisnikarjev.

C.

Referati in poročila.

1. Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z., o Izobraževalni akciji JSZ., volilni kampanji in • aktivnostih Zvez« od zadnjega zbora. — Poročevalec Chas. Pogorelec.

2. Poročilo sekcijskih odborov;

a) za slovensko sekcijo poroča Frank Aleah;

b) za srbsko referent še ni določen.

3. Zvezno glasilo, kampanjska in druga literatura; poročata F. Zaitz za uredništvo in Anton Slabe za u-pravništvo Proletarca.

4. Poročilo prosvetnega odseka JSZ.

5. Gibanje za ustanovitev federativno stranke ameriškega delavstva, poroča Frank Zaitz.

6. Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča John Terčelj.

7. Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij, poroča Anton Garden.

8. Problem naseljevanja in izseljevanja ter gonja proti tujerodcem v Zed. državah, poroča Anton Slabe.

9. Poročilo o načrtu za gradnjo lastnega doma za J. S. Z. in Proletarca.

10. Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Blaž Novak, Pogorelec in Zaitz.

11. Razno (volilna kampanja in drugo).

12. Razpust zbora.

imenik delegatov.

Dosedaj so prijavili delegate za V. redni zbor J. S. Z. sledeči klubi:

Št. kluba. Kraj. Ime delegata.

1, Chicago, III.—Joško Oven;

2, Glencoe, O.—Anton Garden; 20, Chicago, 111.—Petar Kokotovich; 27, Cleveland, O.—J os e p h Jouch; 41, Clinton, Ind.—Christina Omahne;

45, Waukegan, III.—Frank Zaitz, zastopnik; 69, Herminie, Pa.—Anton Zornik. 118, Canonsburg, Pa.—John Jereb; 182, Meadow Lands, Pa.—John Jereb, zastopnik; 184, Lawrence, Pa.—Louis Rritz; 222, Girard, O.—Anton Russ, Youngstown, O.; 225, Avella, Pa.—Louis Zgonik; 232, Barberton, O.—Anton Kukovatz.

234, Harwick, Pa.—Andy Bertl;

235, Sheboygan, Wis.—Joseph Kraintz; 243, Warren, O.—Jacob Kotar;

BRATSKI DELEGATJE POSLANI OD DRUŠTEV IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J. S. Z.

Štev. društva

1, SNPJ., Chicago, 111,—Frank Alesh; 344, SNPJ., Sheboygan, Wis.—Joseph Kraintz;

EKSEKUTIVA J. S. Z. Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z.

Člani eksekutive: Frank Alesh, Sava Bojanovich, V. Cainkar, M. Lucich, Rlaž Novak, F. S. Tauchar, Frank Zaitz.

Nadzorni odbor J. S. Z.: Philip Godina, Milan Sla-vich, Frank Udovich.

Urednik Proletarca, Frank Zaitz; upravnik Proletarca, Anton Slabe.

Ena stran slike delovanja za "enotno fronto".

Frank Smerdu.

"Klic za enotno fronto je samo en del naše strategije," so pripovedovali ekstremisti v delavskem gibanju svojim pristašem. "Enotna fronta ne pomeni, da se mi hočemo združiti z drugimi delavskimi skupinami, ampak da jih razkrinkavamo," so pojasnjevali.

V Madridu, Iowa, smo imeli socialistični klub, ki je imel številko 217 v naši Zvezi. Pravim "smo imeli" zato, ker ga sedaj nimamo več.

Pred tremi leti, ko sem prišel sem, je imel klub deset članov, med katerimi je bilo polovica Hrvatov. Slednje je dosegel "viharno doneč" klic nove revolucionarne dobe. Tako je prišlo Razdiranje tudi k nam v poset.

Lansko pomlad so dobili od W. P. govornico iz Ohicage, stroške pa ji je plačal tukajšnji lokal U. M. W. of A. Ali mislite, da je govorila proti kapitalizmu, o solidarnosti delavstva in o pomenu organizacije? Vse to je prišlo šele v drugi vrsti v poštev. Ves njen govor se je sukal v napadanju na socialistično stranko. Napadala je tudi milwauškega župana sodruga Hoana, češ da ji ni šel na roko, ko je obdržavala tam shode in klicala: "Taki so socialisti!"

Da ji niso rniftvauški socialisti v mestni administraciji dali večje protežije kot komu drugemu je raz-

umljivo, kajti prišla je tja z namenom napadati socia listično stranko in jo napadala. Le da se v Mil\vaukee ju ni nihče zmenil za njeno govoričenje. Kljub vsetn takim napadom so bili takozvani komunisti pri za(j_ njih županskih volitvah moralno prisiljeni — indor. sirati socialistične kandidate!

Takoj po odhodu te komunistične govornice iz tega kraja so Hrvatje ustanovili podružnico W. P. To je bilo delo bivših naših članov. Ti Hrvatje, in tisti ko se se jim pridružili v novi organizaciji, so mislili, da je preobrat na pragu, da ne bo več dolgo, ko bo ta dežela postala druga Rusija. V klubu št. 217 smo ostali še štirje člani in ena članica — namreč pisec teh vrstic, njegova soproga in trije drugi. Naš namen je bil klub obdržati skozi krizo in ko se razmere predrugačijo, iti na agitacijo za njegovo pojačanje. Z agitacijo po v danih razmerah nismo mogli uspeti. Na eni strani brezobzirni napadi, na drugi ljudska brezbrižnost — ;n

naša agitacija je končala z neuspehom!

* * *

Danes nimamo organizacije ne mi, ne W. P. Njihov klub je skrahiral še prej kot naš. Amerika je še zmerom Amerika, preobrat se je zamiudil nekje v Chicagi, iin ljudje pa životarijo naprej. "Neka živi enotna fronta radnog naroda!"

Mesto, da bi ljudi učili, jih ščujejo in pitajo s frazami "neka živi . . ."

Jaz ostanem v socialistični stranki, istotako moja soproga. Ako se je razdiralno delo posrečilo v enem kraju, to za celotno stranko še ni taka nesreča. Socialistična stranka je imela z razbijači, utopisti in provo-katorji od nekdaj boje. Ti so jo utrdili v njeni notranjosti.

Ta sličica prikazuje v malem, kako razni ljudje delujejo za "enotno fronto" im kdo ima korist od njihovega dela . . .

Umazane stranke umazanih političarjev.

V Chicagi, New Yorku in v drugih velikih ameriških mestih se dogaja, da najdejo tega ali onega po-litičarja ustreljenega ali razrezanega, ali pa odkrijejo, da je zapleten v velike rope. V bližini Ohicage je bil dne 12. junija oropan ekspresni vlak. Roparji so naložili poštne vreče na avtomobile in se odpeljali. Plen presega vsoto tri miljone dolarjev. Nekaj osumljencev so polovili. Med aretiranci je tudi neki Jim Murray, katerega policija dolži, da je bil voditelj ropa. Murray je, kar imenujemo v tej deželi, crooked politician. Te vrste političarje najdete med unijskimi odborniki v mestih kakor je Chicago in v političnih mašinah obeh kapitalističnih strank. V resnici so tolovaji, in prav po tolovajsko vodijo svojo "politiko"-Kadar kakšnega aretirajo, ali ga celo obsodijo, tedaj kapitalistični dnevniki nikoli ne pdvedo, da je prizadeti "političar" bil političar republikanske ali demokratske stranke. Vse kar priznajo je, da je bil "politician" in bos politične mašine v tem in tem okraju.

Ti izvržki družbe so navadno najboljši agitatorji za kapitalistične stranke. Vsi verjamejo v diktature in jo izvajajo. Vsi so oboroženi in uboji so med njimi nekaj navadnega. Večinoma ,se pečajo z "butlegerstvoin' na debelo, ali so lastniki javnih hiš in kabaretov, ali pa so načelniki roparskih tolp. "Politikovanje" jim služi za protekcijo.

V Chicagi se je v zadnjih par letih menjalo kak at policijskih načelnikov. Vsaki, ko je nastopil u-d ie slovesno obljubil očistiti to slavno metropolo eb sumljivih karakterjev. Vse kar so napravili je, da preganjali brezposelne "hobote", kruki pa so "po-litikovali" naprej in narekavali policijskim načelnikom, smei° ™ koga ne smejo prijeti.

Mesto Milwaukee je počistilo tako nesnago, toda to delo je morala opraviti socialistična administracija, preje so imeli "kruked poLitišni" glavno besedo, kakor jo imajo v Chicagi. Od 1. januarja do 15. junija to leto se je dogodilo v Chicagi 144 umorov in nešteto tatvin po noči in podnevu. "Masa", kateri daje W. P. nalogo izvesti "revolucijo", pa sledi krukom, ki para-dirajo kot političarji republikanske in demokratske stranke. Gnoja na kupe, pa nikogar, da bi ga skidal.

Telebanova pisma.

MOONSMNE GITY, KOKAiKOLA. — Ker že dolgo ni bilo dopisa iz te naselbine, sem se jaz namenil prijeti za pero in napisati dopis, dasiravno sem kozarca bolj vajen kakor pisanja. Delavske razmere so po navadi. Sedaj se bolj slabo počutijo, ker je mnogo delavcev brez dela. Izkoriščevalni sistem nas tlači da je kaj. Sicer pa mu bomo delavci že pokazali! Ko bi vsaj ne bilo toliko voditeljev, ki nas prodajajo. Vsi so enaki. Če bi nam dali provizijo, bi jim še ne zamerili, tako pa vse sami spravijo. Delavci, apeliram na vas, da se v bodoče sami prodamo. To je edini način, če si hočemo izboljšati razmere.

Dovolite mi, da vam sporočim tudi nekaj novic.

Izobraževalni klub Vešča je priredil igro "Sodček" v petih dejanjih. Vsi so dobro igrali, samo škoda, ker sta dva igralca že v drugem dejanju omagala in ker so glavni igralki tako nagajali, da se je spuntala in prišla sedeti med avdijenco. Ko so po prvem dejanju pričeli spuščati zagrinjalo, se je odtrgalo in padlo na tla. Valjar je pomečkal trobente in boben, druge nesreče ni napravil. Godci so bili k sreči pri bari.

Rojaka Petra Razsajača so našli pred petimi dnevi mrtvega v jarku. Preiskava, ki jo je uvedel mrliški oglednik, je dognala, da se je pokojni napil rakije. Priče so izpovedale, da je bil kroničen alkoholik. Zjutraj je šel, kot po navadi, zdrav in vesel od doma. Ko je žena izvedela grozno novico, je dejala, da je to že davno pričakovala. Pokojni Razsajač je umrl v najlepši moški dobi. V družbi je bil zelo vesel, doma pa se ni počutil domačega in je rad tepel ženo, kakšen

večer, ko je bil bolj na šibkih nogah, pa mu je vračala. Pokojnik je zelo nerad hodil na delo in žena se je radi tega bridko pritoževala. Kar je zaslužil, je šlo za pijačo. Bil je član društva Trezni Kokakolci, ki mu je priredilo krasen pogreb in mu položilo venec na krsto v zadnji pozdrav. Pokopan je bil po katoliških obredih. Župnik se je sicer branil, češ da pokojnik ni skoro nikoli znal najti poti v cerkev, pa smo ga pregovorili in mu vse pošteno plačali. Če se bodo župniki branili izvrševati svoje posle, za kaj pa nam bodo? Pokojnik je bil zelo naprednega mišljenja. Enkrat se je naročil celo na neki napredni list, ki pa ga ni utegnil čitati. Ob večerih in ob nedeljah je najrajše kvar-tal in si tako bistril um. Bil je zelo priljubljen in nam bo ostal v vednem spominu. Žalujočim ostalim izrekam svoje najglobokejše sožalje.

Zadnjič smo imeli tukaj nekakšen shod. Govornik nam je priporočal, naj ustanovimo klub in nam tolmačil, da sedanji sistem ni tapravi. Če se ne motim, je priporočal tak sistem, da bi ne bil nihče reven in da bi se vsem dobro godilo. Kluba nismo ustanovili, obljubili pa smo pristopiti drugo leto, če se govornik zopet oglasi v naši napredni naselbini.

Rojak Benedik Stradl se je pred kratkim poročil. Dogodek je zanimiv, ker je bil g. Stradl zadnja dika razpuščenega pečlarskega kluba. Napisal je mnogo dopisov in slavil pečlarizem ter postal tako splošno znan in priljubljen. Ljudje šepetajo, da se z ženo ne razumeta dobro.

Naši rojaki postajajo zelo podjetni. Sedaj jih je že osem, ki imajo trgovine mehkih pijač. To je dokaz, da so naši ljudje tudi trgovsko nadarjeni. Želim jim obilo uspeha.

Rojak Mike Razbor je dobil službo policaja in s tem se je ugled naše naselbine zelo dvignil, ker je mesto pokazalo, da smo vredni vpoštevanja.

Želim, da se tudi drugi oglasijo in povedo svoje mnenje. — Kozma Teleban.

"the new leader"

Najboljši angleški socialistični tednik v Ameriki je "The New Leader", ki izhaja v New Yorku. Vsebina je izbrana in za sotriidnike ima sposobne pisatelje in časnikarje. Prinaša pregled socialističnega gibanja doma in po svetu. Razprave in članke ter vse kar prinaša, je vredno, da se čita. Naročnina na "New Leader" je $2 na leto. Naslov: "The New Leader", 7 E. 15th St., New York, N. Y. Naročnino sprejema tudi tajništvo JSZ. Sodrugi in somišljeniki, širite naše liste!

V zalogi Proletarca je izšla nova ilustrirana brošura

1 "ROPARSKA TROJICA"

Spisal August Claessens. Poslovenil Ivan Molek. Ilustracije narisal Stanko Žele.

Cena posameznemu izvodu 50c. Pri večjih naročilih primeren popust. — Poleg te brošure vam priporočamo, da naročite še sledeče: "Ali je religija prenehala funkcionirati", 20c., "Katoliška cerkev in socializem", 25c., "V novo deželo", 25c. Ako naročite vse te štiri brošure skupaj, vam jih pošljemo vse za $1.00. Naročite jih in ne bo vam žal!

Naročila naslovite na:

i "PROLETAREC"

3639 W. 26th St., Chicago, III.

BREZ NASLOVA

Iskra.

Pravijo, da je treba o pokojnikih lepo govoriti, tudi če ne misliš tako kot govoriš. Tako hinavščino uganja tudi "Edinost", ki slavi pokojnega "A. S.", po katerem je podedovala ime in drugega nič. Preje, dokler je bil "A. S." živ in še ko je ležal na mrtvaški postelji, se je z "Edinostjo" zmerom kregal in bila sta si smrtna sovražnika.

* * *

Priporočam "E.", naj priobči vse napade h "A. S.", namerjene nanjo, in vse napade, ki jih je spustila proti Jolietu, v posebni slavnostni številki. Spodaj pa naj ponatisne slavospeve, ki jih je poklonila "A. S." in to šele potem, ko mu je pomagala na "drugi svet".

* * *

Mr. I. Zupan je v neki številki "Glasila KSKJ." pajamral nad slovenskim časoppisjem in vzdihnil: "če bi Amerikanci čitali naše liste, bi jih bilo sram!" Priznavati napake je zelo lepa čednost. Popraviti jih je še lepša.

* * *

"Ameriški Domovini" je za silo odleglo in Pire se je izpovedal ter dobil odvezo. Za pokoro pa mora v kratkem napisati editorial, s katerim bo požrl nekaj boljševikov in pol ducata socialistov.

Če ne pustiš, da bi jagri, ki streljajo dolarje, moteno jagali, pravijo, da si škodoželjen. Če prepreči "vse za dolar ljudem" pot do žepov svojih bljižnji^ pravijo, da si sebičen. In na zadnje se iztakne kdo, k' te bo podučil, da je socializem dobra stvar, toda sa'ni0 kje v Utopiji, ki je nekje onokraj meseca. Na tej zemlji ci naši pa je za socializem neprikladno podnebje.

Vsakdo ima pravico postati učitelj. Tudi razlage o socializmu smo pripravljeni poslušati. Dasi smo po. hlevni učenci, se vendar drznemo svetovati nekaterim učiteljem, naj gredo v zadnjo klop in se uče, da bodo vsaj za učence sposobni.

ALI IMATE VELIKO SKRBI?

Draga gospodinja, zapomnite si, da je delo dobro za zdravje — kajti delo nas ne ubija, ampak prevelike skrbi. Skrb je kakor rja, paralizira prebavo in povzroči poapnenje žil. Vzemite Trinerjevo zdravilno grenko vino! To zdravilo vam bo neprecenljiv zaveznik v vašem boju proti skrbem, ker isto navaja čreva do normalnega delovanja in pomaga prebavi. Z vsakim dnem se boste počutili boljše, duh se vam bo pomiril, smehljaj bo zopet videti na ustnih in pozabili boste na skrbi! To je kar potrebujemo vsi brez razlike — veselja do našega dela. Če se navadite tako misliti in če jemljete Trinerjevo zdravilno grenko vino bodo minili dnevi skrbi. Pojdite v lekarno ali trgovino z zdravili še danes in prinesite domov to zdravilno vino!

BLAGODEJNA MOD HRANJENJA

Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.

KASPAR STATE BANK

1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste.

CHICAGO ILLINOIS

Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrod-skimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge potrebne listine.

Varna banka za vlaganje vašega denarja.

Knjige! Knjige!

Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig in si jih naročite od Proletarca.

Največja zaloga boljših književnih del.

LOUIS KVEDER

(M W«lsh »Id«.)

434 Diamond St.,

PITTSBURGH, PA.

Isdetnjam pooblastila, kap-n« in darovalce pogodb«, testament« to vsa V notarski posel spadajoča dela.

CENIK KJIG.

fffTBZ B BDEČE HIŠE. (Ale-taander Domam »tur.), roman iz T^ov francoele revolucije, 604 ,trani, broširana 80c, vezana

T platno ...................

«2QRI IN B0JI> Srtiee, vezana.. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in žrtie, broširana.... JdNJA PRAVDA, (J. S. Baar)

broSirana............

»»JEDALCL (Iran Molek), pe-yMt, 304 strani, vezana v plat-

SREČO, povest, broširana.... g^plski tinb gramontove,

(VI. Levstik), vezana.......

2LATAEJEVO ZLATO, (Ang. Seaoa), zgodovinska povest is

jVL stoletja, vezana ..........

zmote in konec gospodične pavle, (L Zore«), broširana ; .....................

ZVONARJEV A Hfil, povest, broširana . ......................

ženini nase koprnele,

(Rado Mnrnik), broširana . . SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, ve-

zana

L25

L5G

.65 .76

1.76

.4S

1.00

1.20

.40 .05 JO

1.25 2.00

1.75 1.50 1.50 L2S 1.00 L00

Nadaljevanje z 2. strani. IGBS

ANT 18A, (Leonid Andrejev),

broširana ................

.50

BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.

Shakespeare), vezana.........78

ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... .26

DNEVNIK, veseloigra ▼ 2 dejanjih .........................SO

GAUDEAMUS, komedija ▼ 4 dej. .60

GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ....................... .60

KASIJA, drama v S dejanjih ... .76

JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............76

MACBETH, (Wm. Shakespeare),

FRAN EEJAVEO, zbrani spisi,

vezana ......................

JO8. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv.,

veaaa ......................

II. zv. vezan ................

ILL xv. vezan ...............

IV. xv. vezan ................

V. zv. vezan ................

VI. zr. vezan ................

PESMI IN POEZIJE.

KASNI, (Jean d« la Fontalne, is francoA&ine prevel L Hribar)

vezana ..................... L00

KLADA POTA, (Otoa Zupan&ž),

pesmi, trda vezba...........75

MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljai),

vezana ...................... .90

PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-

breeht), trda vezba...........60

POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla-

ser), broSirana ...............35

SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45

»TO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeme, (C.

Golai), vezana...............1.20

strup iz judeje, (j. s. Ma-char), vezana ............... 1.10

slovenska narodna t.trt-

, KA, poezije, broširana.......65

solnce in sence, (Ante Debel jak), broširana .............60

svojemu narodu, Valentin

Vodnik, broSirana ............ .25

ttjbzke pesmi, (Peter BessruS),

trd* vezba...................60

"trbovlje. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana

vezana.................76

*®istia ex siberia, (Voje-

®iar Mole), vezana ........... 1.25

v ZARJE VIDOVE, (Oton zu-P®®««), pesnitve, broftirana.....40

NAVADEN človek, (Bran. Gj. Nuaič), šala v treh dajanjih, broširana..................

NOC NA HMELJNIKU, (Dr. L Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ......................

OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana .....................

.75

.36

.36

.75

ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezama................ .86

ROSSUM'8 UNZVERSAL ROBO TS, drama s predigro v S dejanjih ...................... .60

SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ .75

UMETNIKOVA TRILOGIJA

(Aloie Kraigher), tri soodeju-ke, broširana, 75e; vtnu . , 1.00

ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGB KNJIGE IN BROŠURE.

ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ......................, .20

ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00

DEMOKRATIZBM IN ŽEN-STVO, (Alojzija Stebi) .......10

GOSPOBARSKA GEOGRAFIJA,

(Dr. V. Sarabon), vezana.....1.25

JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisna pregled .............. 1.00

KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ...............

KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM..........

KOMUNISTIČNI MANIFEST,

(Kari Marka in Friderik En-

gel»)....................

KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) ....

KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire)........

miselni razvoj evropskega človeštva, (Fran Drti

na), vezana

MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami .............

NALEZLJIVE BOLEZNI ......

NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................

NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................

NAS SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................

O KONSUMNTH DRUŠTVIH...

O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE,

(Dr. L Prijatelj), broširana...

OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA .................

POGLED V NOVI SVET.......

POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, de 6. jam. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana

POSTREŽBA BOLNIKOM, e slikami .........................

PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan

Robida, vezana............

RASTLINSTVO NAŠIH ALP. (F.

Seidl) ........................

RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik Em-gels, prevel M. Žagar).......

REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abdites) broširana.................

SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, kidala KNPJ., m strani, vezana v platno ......

SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA (Dr. K. Ozvald), broširana ................

SPOL-L7UBEZBN-MATBRIN-STVO, (Pref. dr. Z. Zahor), trda vezba.................

SRBSKA POČBTNIOA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA broširana, $1.00, vezana...........

SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana..............

USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republik« . . ........

V NOVO DEŽELO, (E. K.)

broširana ..................

.25

.20

.20

.25

.40

(ADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . .

ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho-ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran

Erjavee$ ..................

ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-

laj) .........................

ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ......

2.00

.76

.36

.36 .46

.76

.10

.40

.60

.J«

1.00 .33

1.15 .95

J6

.45

2.0«

.50

.49 .60

1.25

.60 .10 .25 .10 1.50 .50

.30 M

k

ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.

Melik) trije aveaki, bro&irani, L zv. 85e; H. zv. 75c; ni. zv. «5e. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25

RAZNO.

AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,

letnik 1916, vezan ........................40

letnik 1917, vezan ........................50

letnik 1919, vezan ........................50

letnik 1920, veaan ............................65

letnik 1921, broširan ....................50

letnik 192i2, vezan ........................75

letnik 1922, broširan ....................50

letnik 1923, vezan ..........................75

cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za 5c.......Km• • • •

(Imamo jih dvojne vre te.) demokracija, (Cankarjeva

številka) ...................10

KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.

1923, St. 2—8—4 ...............40

NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA

ZEDINJENIH DRŽAV..... .40

O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Domet. Bleiweis-Trat9ni4ki) .. .10

PBOLETABECi, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00

TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ... .....................25

ANGLEŠKE KNJIGE.

anarchism and social-

ISM, (Geo. Plsehanoff), vezana .60

ancient lowly, (a oe-borne Waxd) dve knjige, 1313

strani, vezane.............. 5.00

ancient societt, (Lewis h.

Morgan), vezana............1-50

BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ......................

"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.

Wilielm Meyer), vezana.......60

EVOLUTION OF MAN, (Wil-

helm Bolsche), vezana.......60

EVOLUTION OF PROPERTT,

(Paul Lafargue), vezana......60

JOD AND MT NEIGHBOB, (Bober t Blatehford), vezana.....1.25

GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-Btva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00

IMPEBIAL WA8HINGTON, (B. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25

JUNGLE, (Upton Sinclair) povest i« chieaških klavnic.....1.20

JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00

KAEL MART, biographical me-moiis, (Wilhelm Liebknecht), vezana....................60

KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) eoloradskih ptremegarjer, trda vezba . . ................ 1.20

LAW OF BIOGENE8IS, (J. Howard Moore), vezana......60

LIFE AND DEATH, (Dr. E.

Teichmamn), vezama . ...... .60

OUTLINE OF HIBTOBT, (H.

G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00

PHYSICIAN IN THE HOUSB,

(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . .........2.00

REPUBLIC OF PLATO, vetana 2.00 BIGHT TO BE LAZ?, (Pad

Lafargue), vezana.............60

ROBEBTS BULES OF OBIgBft,

vezana ...................... 1 ^J

SAVAGE SURVIVALS, (J. How- |

ard Moore), vezana ..........

SCIENCE AND REVOLUTION,

Ernest Untenman, vezana ..,, g.

SOCIAL REVOLUTION, (Kari

Kautsky), vezana ............ j. |

STBUGGLE BBTWEEN

SCIENCE AND SUPBRSVL

TION, (A. M. Lewis), vezana m THET CALL ME OARPENTHfc,

(Upton Sinelair), trda vezba.. i.jj THE CRT FOR JUSTIOE,

ton Sinclair) vezana .........j ^

THE DREAM OF DEBS, (Jack

London).......................

THE PROFITS OF RBLIOION. Razprava o izrabljanja ver za

privatne interese........... l.gj

THE UNIVERSAL KIN8H3P, (J. Hovrard Moore) ..........

THROUGH th H RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Bhys

Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.06

HUNDRED PER CENT (Upton

Sinclair). Povest patrijota.. l.Jo VIT AL PBOBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. L*wie),

vezana......................so

THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-

lyn Gladys), vezana . . _____1.25

Naročilom priložite poštni aH eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročala lahke pošljeta poštne znamke.

Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnioam, pri vseh večjih naročilih liberalen popnst.

Vsa naročila naslovite na:

PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.

Novo prispele knjige za naše radnike.

Jugoslovenskima radnicima dajemo do znanja, da smo dobili iz staroga kraja priličan broj vrlo dobrih knjiga, koje preporučujemo radnicima u naruč-bu. Knjige su sledeče:

Poreklo Porodice, Privatne svojine i Države,

napisao Friedrich Engelis (tiskano latinicom). Načela Socijalne Demokracije (Erfurtski program), K. Kaucki (cirilica) ...............

Boljševizam ili Socijalizam, Oto Bauer (cirilica) Diktatura proletariata, napisao K. Kaucki (cirilica) ................................

Hrvatski problem, napisao Viktor Korač, (cirilica) . . . .................................

Istoriski materijalizam, Z. Cvetkovich (cirilica) Budučnost Sovjetske Rusije, Abramovič ((cirilica) ....................................

Fašistička Italija, Viljem Eleubogen (cirilica)..

Sve tu navedene knjige mogu se dobiti kod Jugo-slovenske Socijalističke organizacije br. 20. Poštarina računata sa cijenom. Adresa:

J. S- F Org. No. 20. 2250 Clyboum Ave., Chicago, 111.

.50

.50 .50

.50

.25 .15

.10 .10

VICTOR NAVINSHEK

331 GREEVE STREET,

CONEMAUGH, PA.

Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.

Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.

V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:

Zmerne cene in točna postrežba.

Pilite po moj veliki cenik.

Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.

av. |

J

SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1NIE, P A-

Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dv0" rani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — A«""1 Zornik, Box 202, Herminie, Pa.

a,j

Več kot deset let kasneje, leta 1933

NAČRT za uvedbo 6 urnika pet dni v tednu z določbami za minimalno plačo, ki ga je predložila delavska tajnica Miss Perkins, je za enkrat pokopan, četudi ga je senat v bistvu že odobril. Opozicija industrislcev je bila preogromna, zato je predsednik «nanje apeliral, da naj delavnik skrajšajo prostovoljno, in da naj nehajo znižavati plače. Dalje jih je zagotovil, da njegova administracija nima namena zahtevati kontrolo nad industrijo, kot so se glasila poročila v Časopisju, pač pa je pripravljena z industrialci kooperirati in jim pomagati z regulacijami, da se znebe vratolomne konikurence in hib v ne-planirani produkciji in distribuciji. v Ta svoja zagotovila je »predsednik Roosevelt izrekel na letnem sestanku ameriške trgovske konjore 4, maja v Wa-shingtonu, katerega se je udeležilo dva tisoč vodilnih industrislcev in finančnikov iz vseh krajev Unije. V razpravi je predsednik komore H. J. Har-riman priznal, da je ameriški ekonomski sistem v položaju, iz katerega si sam, brez vladne pomoči, ne bi mogel pomagati. Zato je pozdravil vse Rooseveltove predloge, ki imajo namen privesti industrijo in finance iz kaosa. Priznal je Ai, da je "sedanji gospodar-i r4d zastaran" in dejal, da bodo morali prvaki industrije in bank isOcati skupno g vlado metode, s katerimi bo mogoče produkcijo in distribucijo vso-glasiti s potrebami prebivalstva v sedanji dobi. P. V. Litchfield, predsednik Good-year Tire and Rulbber kompa-nije pa je dejal ,da zdaj ni več vprašanje, da-li «naj se vlad% umešava ali ne umešava v privatno industrijo, amipak kako ter s kakšnimi nameni se bo lotila naloge. Dejal je, da je za pristaše privatne svojine (kapitaliste) danes še posebno važno, da pazijo, kakšna je vlada, katera se, ali pa se bo še bolj umešavala v njihove obrate.

Na kratko, kapitalisti so na svojem zboru priznali, da so jo zavozili in da sami—brez pomoči vlade na stroške ljudstva, ne morejo nikamor. Predsednik Roosevelt pa jim je obljubil, da jim bo vlada ob strani, v protiuslugo pa je nanje a-peliral, da naj Skušajo prostovoljno regulirati produkcijo, znižati delavnik in da naj nehajo z odščipavanjem mezde, ipač pa naj jo rajše zvišajo, ako bodo šle cene potrebščinam navzgor.

Vladna predloga za reguliranje železniških kompanij ima namen pomagati lastnikom, istotako predloge za reguliranje industrije, katerih so se kapitalisti jako bali, za-tQ jim je predsednik Roosevelt pojasnil, da bo načrt njim v prid. Seveda on misli, da če industrija ozdravi, bo s tem pomagano tudi delavcem in farmarjem. Tako je upal tudi Hoover, ko j« ustanovil re-konstrukcijsko finančno korpo-racijo. . *

Vse dosedanje naredbe Roo-

DELAVSKO ČASOPISJE

je tetino» ki se itaeni» bari püoti I iSUtemu, kateri >e zakrivil dansinjo

SODELUJTE PRI ŠIRJENJU

seveltove administracije, ki jih je kongres že odobril, niso še ustavile večanje števila nezaposlenih delavcev, katerih je zdaj po podatkih delavskega departmenta in A. F. of L. že sedehinajst milijonov. In dokler ne bo vlada nehala s taktiko, katere temeljni namen je varovati interese bogatašev, ter se lotila problema zaposlitve brezposelnih, toliko časa kriza ostane na sedanji višini. Kapitalisti, ki so zakrivili to ogromno paniko in mizerijo mlijonov ljudi v tej najbogatejši deželi na svetu, niso vredni nikake pomoči, niti jo ne potrebujejo. In ako bi Roosevelt res verjel- v "new deal", bi predlagal kongresu jprevzem industrije in bank ter vodil o-boje v prid splošne blaginje. Kapitalisti družbi niso potrebni, potrebna pa ji je industrija, in delavci, ki jo obratujejo. Ta način rešitve industrije bi rešil propadanja tudi ameriške farmarje.

Kontinentalni kongres

Kontinentalnega kongresa ¿a ekonomsko rek »nstrok "'jo se je udeležilo preko štiri tisoč delegatov iz vseh krajev dežele. Na otvoritveni seji je bil Thomasov in nekaj drugih govorov oddan tudi po radiu po vseh Zed. državah.

O Zborovanju ,Sklepih in debatah bodo poročali de legat je v prfhodmjih številkah Prole-tarca. V tej številki ima poročilo D. J. Lotrich na angleški strani. Slovenskih delegatov je bilo olkrog dvajset, med njimi Frank Pod«boy za SNPJ, Vatro Grill za jugoslovansko bratsko federacijo, Joseph Snoy za JSZ, posamezne klube in društva pa so zastopali sledeči: D. J. Lotrich, Chicago, delegat klruba Št. 1; Anton Kamniker, Milwaukee, delegat mladinske tikupine in kluba št. 37 JSZ; Ray Tiauník in Estok Mentón, Detroit, delegata mladinske skupine in kluba št. 114; Frances Langerholc, Johnstown, zastopnica kluba šrt. 5; Anton Zomik in Leo Zornik, zastopnika kluba in pa soc. stranke okraja Westmoreland, Pa.

Ali ste vi že kaj storili za Proletarca v tej krizi?

FARMARJI SO NAPOVEDALI STAVKO

ms w na ai

LETO — VOL. XXVIII.

BORBA REAKCIJE PROTI MARKSIZMU

Farmarji dobe za oridelke, mleko m živine okrajih pnoglaail neto preki sod in jih predal

v upre««» vojaštvu. Na tej sliki so vojaki v Le Mershs, lovra, kjer ae je dogodilo proti rblajti največ izgredov. Med tem se je v Des Mcsnssu, le., vršila konvencija farmarjev iz efuendvajsetih držav, ki so zaključili, da

talOD malo, da ne morejo shajata, an vsled tega je ak> na leant fttotinxs ameriških kmetij. V nekaterih okrajih v low i «o se farmar ji nad nat|ilnlmi čudnimi ¡licitacijami, a katerimi jim upniki odvzemajo kmetije, teko razljutili, da so jih nasilno preprečevala. Šerifa in njo gave (¿¿magace S3 v enem slučaju prisilili

poljubljati ameriško zastavo* sodnika, ki je na tožbo upnikov podpsaaval dekrete za pro* dajo, ao pa mučili. Gtoveraer jo v doticmh

od 1(3. maja naprej no bodo več prodajali mleka in Idr.-gih :ivi! v ir/^sta, dokler ue cene

ne zvišajo toi ve ^rošks la usp^ela, je »d

Hitler osvojil delavske unije inzaplenil socialistične fonde. Nova preganjanja

Strokovne unije nemških delavcev, ki so bile pod socialističnim vodstvom, je dne 2. maja prevzela fašistična vlada in jih reorganizirala po vzoru fašističnih unij v Italiji. Hitlerjeva policija je udrla hkrati v vse urade unij, aretirala tri tisoč unijskih odbornikov, zaplenila knjige, glasila unij, njihove domove, tiskarne in knjigarne ter vse to proglasila za svojino nove zveze nemških delavcev. , Par dni pozneje so prišle "prostovoljno" v njeno področje tudi katoliške unije. Skupno kontrolira zdaj Hitler s svojimi prejšnjimi člani vred osem milijonov delavcev. Imovina unij, ki so jo zaplenili fašisti, znaša milijone dolarjev. Fašisti so vzeli tudi delavske zadružne banke in zadruge, katerim so postavili načelnike iz svojih vrst.

V Berlinu je bilo aretiranih v času fašističnega okupiranja unij 400 unijskih voditeljev in v ostali Nemčiji 2,600, kot že omenjeno. Med aretiranci je bivši delavski ministr v pruski vladi Rudolf Wissell, dalje izmed glavnih unijskih voditeljev Peter Grassmann, Theo-dor Leipardt itd.

"Naš namen je zdrobiti marksistične unije," je dejal v imenu vlade dr. Robert Ley po osvojitvi socialno demokratskih sindikatov.

Po tprihodu Hitlerja v vlado je socialistična stranka v naglici transferirala svoje fonde iz Berlina in Prusije na Bavarsko, v upanju, da si Bavarska ohrani avtonomijo. Hi-

RAZPRAVA 0 TAKTIKI SOC. STRANK PROTI FAŠIZMU

Meseca junija se bo vršil sestanek zastopnikov delavske-socialistične intemacionale za razpravljanje in sklepanje o taktiki v borbi proti fašizmu. Vršil se bo bržkone v Pragi. Voditelji socialističnih strank bodo v luči dogodkov poslednjih mesecev, posebno še z ozi-rom na Hitlerjevo kontrarevolucijo v Nemčiji, rasmotrivali, v koliko so potrebne sprsmem-bs v taktiki in strategiji socia-

lističnega delavskega gibanja v namenu, da se pojača njih bojevno silo.

Ob enem ibodo sklepali o reorganizaciji socialistične stranke v Nemčiji, ki bo delovala tajno, s podzemskimi metodami v Nemčiji in javno v inozemstvu «pod vodstvom izselje-nih nemških socialistov, kakor eluje npr. italijansks socia-istična stranka, katere glavni urad js v Parizu, ¡g»

t

tler pa jo je odpravil in tako

tudi izvedel za transakcije socialističnih fondov, ki so znašali v ameriSki veljavi $760,-000, kakor poroča ameriške* mu tisku Sigrid Schultoz. Denar je bil vložen na ime Paul Loebe-a, bivšega predsednika rajstaga, kar pa ga ni rešilo pred fašističnimi kremplji. Transferirati to vsoto preko meje pa ni bilo mogoče.

Pruska vlsda je izdala "pro-tisabotažni zakon", ki je sličen "antisindikalistični" postavi, kakn&na je v veljavi v nekaterih ameriških državah. Pruski "justični" ministr je pojssnil, da je naperjena pred vsem proti agitatorjem in odbornikom bivših socialističnih unij. Vlada namreč pričakuje, da jo bodo skušali ovirati v njenem programu s sabotažo pri delu, toipa je &daj po novem zakonu težko kaznjiv prestopek. V nsmenu, da diskreditira bivše unijske voditelje, jih fašistična propaganda dolži trošenja denarja po nepotrebnem in razsipanja unijskih fondov v prid socialistične stranke, socialistične internacionale ter intemacionale strokovnih unij. Nekatere pa je obdolžila tudi korupcije. Nihče obdotženih voditeljev se ne more v teh razmerah braniti javno, kajti

ZDAJ je v kapitalističnem svetu na dnevnem redu vojna proti marksizmu. Napovedana je v mednarodnem obsegu in sega ne samo v velike industrialne dežele, nego tudi v agrarno Bolgarijo, v novo Španijo, v Avstralijo, Novo Zelandijo in skozi na pever v Sakhalin. Gre se za ohranitev sistema izkoriščanja in privatne svojine. * i

Fašizem v Nemčiji je osvojil socialistične in vse druge unije ter jih združil pod pvojo zastavo v namenju boja proti marksizmu. Fašistični ministri v Nemčiji kljubujejo delavstvu socializem, toda ob enem razg Jf^o in drobe z brutalno silo tisto gibanje, ki bi imelo faditi socializem.

Vlado na Nizozemskem je prevzela reakcija z geslom, da se bo borila proti marksizmu. Prejšnja vlada pod vodstvom katoliške stranke se ji ni zdela dovolj konservativna. Tudi v Zedinjenih državah!, kjer sploh še nikoli ni bilo močnega marksističnega gibanja, imamo vojno proti marksizmu. *

Kapitalizem je namreč začutil, da se mu resno—zelo resno izpodmikajo tla. Njegova kriza postaja opasnejša od leta do leta. Upi, da jo ustavijo; izginevajo, kajti do-zdaj so se še vse naredbe za ekonomsko rekonstriikcijo v katerikoli kapitalistični deželi izkazale neučinkovite.

In tako gleda bolni profitarskl sistem samega sebe ter svoje drsanje navzdol in ga je strah. V nekaterih deželah je nastala ekonomska in politična anarhija—kakor na primer v Nemčiji. V nji se je izcimila kontrarevolucija, ki je porinila v vlado Hitlerja in njegove zaveznike. Reakcija ga je podprla in kapitalisti bo mu financirali kampanjo, ker je obljubil streti marksizem v prah.

Kapitalisti so podprli fašizem v Italiji, prilivali so olje klerikalni fašistični reakciji v Avstriji, podpirajo reakcionarne stranke v Španiji in zdaj snujejo nove zveze za organizirano vojno proti marksizmu, ki bi objela ves svet, da ga obvaruje onim, ki so s svojim sistemom vred krivi polomov, krahov, panike in mizerije, v kateri gineva počasne smrti milijone ljudi.

Vojna proti socialističnim in komunističnim strankam bo tu in tam, kot npr. zdaj v Nemčiji, začasno uspela v prid reakcije, ne bo pa ji .ohranila sistema, katerega tako histerično brani.

Obupni boj reakcije in nervozno prizadevanje kapitalističnih državnikov, da si spravijo gospodarstvo vsaj ne-

veiiko večino prebivalstva. Ko- koliko v red, le dokazuje, da je marksizem—s čemur mi-munisti so že dne 5. marca iz- slijo socializem—na pragu. S joialistične unije lahko osvo~

je, delavske stranke lahko razbijejo in pristaše medn?wod-nega delavskega gibanja lahko kaznujejo s smrtjo ali in-terniranji, ne morejo pa ubiti zakonov, ki so vodili razvoj kapitalizma in ga privedli k njegovemu koncu._

i ¿ajo toKloo, da jim bodo plačale njilio-delo. V koliko j^m bo akcija zdaj težko aoditi.

Kritika o socialistični pohlev-nosti pa izgubi veljavo, ako se vzame v upoštev, da so se komunisti, ki so grozili z revolucijo, pod sli prav tako brez nasilnega odpora kot socialisti, aretiranih pa je obojih na tisoče. Ako se hočemo obvarovati prenagljenih sodb, moramo upoštevati, da je z volilno zmago Hitlerja dne 5. marca zavel po Nemlčiji med fašisti val silovitega navdušenja, kateri je ,potem objel tudi drugače brezbrižni del mase, torej

gubili milijon glasov, ki so šli k fašistom. Ko je Hitler po 5. marcu začel s svojo kontra-revolucjo, so se podali v njegov tabor tudi slabiči iz delavskega ljudstva, ki se obračajo po vetru. V vrstah razredno zavednega delavstva pa je zavladala poparjenost in psihologija pora-za. V takem stanju so bili delavci brez volje za odpor. Njihovo republikansko gardo je vlada takoj zatrla.

Fašistične zmage in poparjenost v delavskih vrstah pa ne pomeni, da je s tem tu konec mednarodnega delavskega gibanja. Marksizem je v Nemičiji prejako gibanje, da bi ga mogla pomesti s površja katerakoli vlada in je narav-

TrTVk• WX-I u no da ga tudi Hitlerjeva ne

vsak list, k, bi priobčil njihove ^ konlairi_

zapadel nemilosti DO» ceuJWI mu ® ^

cenzure. In cenzor ima moč

izjave, ibi

Ä2 rati , svojim "narodnim .ocia-Ii zrnom •

suspendirati katerikoli list do pol leta, ali pa ga tudi popolnoma ustaviti.

Hitler ne bo dopustil nika-kih unij razen fašistične. V enem govoru je dejal, da bo z njimi premostil jprepad med manualnimi in duševnimi delavci," ki je nastal v sedemdesetih letih marksizma". Dalje je obljubil, da bo zgradil socializem "od zgoraj navzdol". Hitlerjev "socializem" je pač predmet postavljen na glavo.

Mnogi v Ameriki se vprašujejo, kako je bilo fašistom mogoče tako zlahka okupirati delavske unije, ifc jim vzeti njihove domove, tiskarno in drugo imovino. Marsikdo kritizira socialiste, ker niso pokazali nikake odiporne sile. Nedvomno so bils storjene taktične napake, in res js, da js Hitlerjeva kontrarevolucija zmagala brss civilne vojne.

Javni dolg narašča

Ameriški javni dolgovi so v enem letu narasli za tri milijarde dolarjev.

PREGLED MANIFESTACIJ 1. MAJA V Z. D. IN DRUGOD

Zed. države. — Socialistična rvomajska manifestacija v New Yorku je bila večja kot kdaj poprej. 25,000 ljudi je korakalo z godbami in rdečimi zastavami na Union Square, kjer so jih čakali tisoči drugih delavcev. Norman Thomas je bil glavni govornik. Komunistična manifestacija se je vršila, ko je bila socialistična končana.

V Milwaukeeju je manifestiralo 30. aprila in 1. maja vse delavstvo, ki je organizirano v soc .stranki in unijah.

V Chicagu je korakalo v so-

Pritisk na višje šole, ki dajejo

zatočišče 'prevratnim idejam'

Burbonska reakcija se zelo vznemirja vsled širjenja "radikalnih tendenc" v višjih šolah. Tudi semenišča niso varna pred "izdajalskimi nauki". Ker pa imajo višje šole in univerze, tudi ako soiprivatne, gotove ugodnosti od države in so proste dsvkov, so reakcionarji prišli na missl, da lahko izvajajo pritisk nanj« s te strani.

Nedavno je illinoiski senat o-d ob ril predlogo, ki določa, da se ne da davčnih in drugih privilegijev nobeni univerzi, višji šoli ali semenišču v Illinoisu, v katerih se svobodno razglašajo "prevratni nauki za nasilno strmoglsvljenje vlsds". Zakon je seveda elastičen in ima namen zadušiti svobodo govora v tempeljih znanja na ljur bo profitaisksmu sistemu.

cialistični manifestaciji blizu pet tisoč delavcev. Velike so bile prvomajske proslave v Readingu in mnogih drugih a-meriških mestih. .

USSR. — Največja prvomajska proslava je bila v Moskvi Tudi 35,000 muž sovjetske armade je bilo v paradi.

Nemčija. — Kancelar Hitler je proglasil 1. maj za ipraznik nemškega delavstva in ga porabil za fašistično propagando. Socialistično in komunistično delavstvo ni smelo imeti svojih proslav.

Avstrija. — Vojaštvo klerikalnega kancelarja Dolfussa ni dopustilo socialistom manifestirati na Ringu. Vendar pa je bil 1. maj na Dunaju vzlic temu popolen praznik in to v ^marksističnem duhu.

Druge dežele. — Socialistične manifestacije v Španiji so se vršile v dvoranah, da se je preprečilo spopade s sindikalisti. Delavstvo v Franciji, na Češkem, v Belgiji, Angliji itd., js praznovalo, prvi maj večinoma brez ovir pri svojih manifestacijah. Da j s marksizem velesila, ki pridobiva na moči, js biio dokazano v*lic navalu fašistične reakcije tudi letošnjega prvega maja.

PROLETAREC

VOJAŠTVO VLADA NAD FARMARJI V IOWI

1 shaja vaak čatrtak. Dslavsln I

11L

Glasil* fn,.liiT»Ai Socialist Una Z vom

NAROČNINA ▼ Zedinjenih driarah ta cslo Isto SS.OO; sa pol Ista $1.7»; sa «strt leta $1.00.

>: ss cslo Isto $1.60; sa pol Ista $1.00.

M rokopisi tn oglasi morajo biti t našem uradu naj-poaneje do pondeljka popoldne sa priobčite* ▼ Itsvilki tekočega tedna.

PROLETAREC

raklfršnl every Thursday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Ins. Established 110«.

SUBSCRIPTION RATHS: United Sums. One Year $1.00; 81a Months $l.Tf; ■ Months $L00.—Foreign Countries, Oas Tsar $S »0t M oaths $1.0»._

PROLETAREC

W. IM ST., CHICAGO,

Ostanki starega verstva na

Knbi

Na Kubi je še nekaj ostankov s primitivnim verstvom, zapopadeno žrtvovanju življenj bogovom. Meseca marca je prišlo na dan, da so v verskih ceremonijah nekega zamorskega plemena ubili in "žrtvovali" bogovom pet deklet. Osemindvajset zamorcev je bilo aretiranih in ootoženih umora. Razjarjena drhal belopohnega in drugega ¿prebivalstva jih je deset izmed teh limčala.

Toda "žrtvovanja" se vzlic posredovanju oblasti in linčarske justice nadaljujejo. Dne 27. aprila sta brata Ajbad in Sabas Vizcaino umorila svojega 75 let starega očeta in ga žrtvovala bogu, zato da se bi usmilil njune bolne sestre Marije ter ji povrnil zdravje, ki ga ji je razjedla tuberkuloza.

Očeta Sta tolkla s krepeljci, mu prerezala vrat in pri tem izgovarjala svoje ča-rovjiiške molitve, lztaknila sta mu oko, pila očetovo kri in tudi sestro sta poškropila z njo. Ker pa božanstva niso uslišala njune molitve—-kajti sestra je umirala ko Sta izvrševala to blazno, brutalno početje, sta razbila družinski oltar, razsekala očetovo truplo in pobegnila.

Take vesti so danes že izreden pojav. V davni prošlosti in še dolgo pozneje pa je bilo darovanje življenj ljudi in živali bogovom nekaj običajnega. Sveto pismo Stare zaveze govori o njih brez kakega obsojanja, in še celo Krist je prišel na svet v podobi človeka, da se žrtvuje s smrtjo na križu in odreši človeštvo. Zauživanje "krvi" pri mašah v katoliški cerkvi je istotako ostanek barbarskih, primitivnih verskih ceremonij.

Za "polnokrvnost" Nemcev

Pruska komisija za javno zdravstvo je "predložila za Prusijo in vso Nemčijo načrt, ki naj očisti nemško arijsko pleme tujih primesi, da postanejo Nemci ne le duševno, nego tudi fizično čimjačji in polnokrvni arijci. Načrt prepoveduje zakone Nemcev z Židi in drnigimi, ki niso arijsike krvi. Vse, ki so slaboumni ali podvrženi drugim kroničnim boleznim, se bi steriliziralo. Tako bi ,plodili nov zarod le popolnoma zdravi Nemci in Nem» ke.

V ideji sami nič mi slabega. Ni pa pametno zapovedovati, s kom se Nemci smejo in s kom ne smejo vezati v zakon. Tudi način propagande, s kakršno je omenjena komisija predlagala svoj načrt, je kvaren, ker navaja ljudi v ozkogrudno mišljenje in v bigot-skii nacionalizem.

Pojačanje armade

. Rooseveltova "pogozdevalna" armada ne bo samo sadila smrekce in hrastova drevesca, kopala jarke in gradila mostove, ampak se bo tudi vežbala po vojaško. Poveljevali ter nadzirali jo bodo vojaki in oficirji regularne armade. Vse novince, ki jih vzamejo v to armado, pošljejo v vojaška taborišča, kjer jih natančno zdravniško pregledajo, kakor v armadi, in nato jih pouče, kaj je vojaška disciplina in kaj pomeni telovadba v armadi.

V slučaju nove vojne bodo imele Zed. države četrt milijona vojakov več kot dosedaj, katere bo treba naučiti le streljati in jih privaditi v morilni tehniki, drugo pa bodo že sami znali.

"Stebri sramote"

Drle 3. maja so postavili pred visokimi šolami v Nemčiji "stebre sramote", na katere so študentje pribili "protinemške (namreč protihitlerske), neznanstvene publikacije". Med pribitimi knjigami so dela največjih socialističnih in drugih mislecev ter genijev. Vsa ta dela so poleg "kazni" na "stebru sramote" bila obsojena tudi v "smrt na grmadi". Doba "čiščenja" je bila od 3. do 10. maja.

Ko bo svet nekoč gledal nazaj skozi daljnogled zgodovine, bo videl v Hitlerjevem barbari z iranju Nemčije enega največjih stebrov sramote, ki ga ne izbriše nobeno se-iij^nje knjig.

■■Mi

jo

Farmarji v Iowt so sabo zadolženi in upniki jim odv posestva s codtujskimi prodajami. ICer pa se razmer© le ne izboljaajo in je čezdlalje več farmarjev v nevarnosti, da izgube vse, ao ae začeli odvzemanju svojih kmetij upirati. V več slučajih so pretepli sorsfa ter njegove pomočnike, zapodili licsta-cijske uradnike, mučili ene«a sodnika in sahteveli |od javnih u-radnikov ,da pod prisego izjavijo, da ne bodo nikomur odvseli farmo, pa če tudi ne more plačevati obresti na dolgove. Na pritisk bank, zavarovalnic in drugih upnikov je poslal governer

države Iowa v okraja z naj uporne j ümi farmarji milico, ki protektiv uradnike na javnih draabaih in odganja uporne farmarje. Veliko je bilo aretiranih. Obtoženi «o nasilnih dejanj proti oblasta in kaljanja javnega reda. Slika na desni prikazuje javno dražbo blizu Denisoma, I a. 400 farmarjev «e jo geslo, da jo bs preprečili in farmarju Louaau Houlihanu reši H posestvo Pittfa je vojaštvo, da ustrahuje razjarjeno poljedelce. Na lavi v «radi je farmar Fraiok North, Id je bil odgnali In obtožen šču-vanja proti oblasti.

Konferenca JSZ in Prosvetne matice na West ADisu

Prihodnjo nedeljo bo na West Allisu, Wis., konferenca okrožne organizacije Prosvetne matice JSZ. Vrši se v Kraljevi dvorani, 6001 West Madison St., pričeteik ob 9:30 dopoldne. Pričakuje se, da (bodo zastopana vsa pridružena društva in klubi JSZ. Vse zastopnike se urgira, da se gotovo udeleže.

Prejšnja leta go bile okrožne konference bolj pogoste kot so sedaj, ko se običajno vrše v jeseni in spomladi. Zato je potrebno, da zastopniki formulirajo čimiboljše ideje v interesu gibanja in jih pred-lože konferenci na West Allisu v razmo tri vanje.

Na jesenski konferenci v Waukeganu je bilo sklenjeno, da imajo ipoleg poročil zastopnikov o aktivnosti njih organizacij tudi po enega porot, valca za vsako naselbino, ki naj oriše splošni položaj v njej. Da ne bo sklep ostal na papirju, je potrebno, da stalni zastopniki konference prevzamejo to nalogo; v slučaju, da ne bodo navzoči sami, naj dobe namestnika izmed zastopnikov, ki bo skrbel za ta del programa. So d rug Frank Novak iz Milwaukee pa je bil delegiran za referenta o vprašanju taktike socialistične stranke. Radi naglo spreminjajočih razmer v deželi bo njegov referat gotovo zanimiv.

Upamo, da bo navzoč tudi sodrug Kamnifkar ali kdo drugi izmed zastopnikov na kontinentalnem kongresu za ekonomsko rekonstrukcijo, ki bo podal poročilo o tem velevaž-nem zborovanju. Zboroyanja konference so odprta tuidi javnosti. Vabljeni so vsi sodru-gi in člani društev, da se udeleže te konference v nedeljo 14. maja v Kraljevi dvorani na West Allisu.—Tajnik.

prirede v nedeljo 25. junija pod pokroviteljstvom Konference piknik v iprid Proletarče-vega tiskovnega fonda. Vršil se bo v Bridgeportu in klub št. 11 je delegiran, da uredi vse potrebno.

Piney Fork, O., bo sedež prihodnje konference, ki bo sklicana na četrto nedeljo v avgustu. Zapisnik bridgeportske konference bo v prihodnji številki.

Konferenca, priredba itd-

Bndgoport, O. — Konferenca dne 30. aprila je bila tako iivahna, da tako jftvame in koristne že dolgi ni bilo. Zastopniki so razpravljali o mnogih važnih problemih, ki se tičejo ruAOi klubov, ProloUrca, o delavskih razmerah, o soc. stranki, kontinentalnem kongresu itd. Bilo je sklenjeno, da se četrto nedeljo v juniju priredi piknik v Bridgeportu v prid Proletarca. Prispevala j« tudi $5 v tisk. foid. J. Snoyju, ki je bil delegat JSZ na kontinentalnem kongresu v Waahing-tonu, je bilo priporočano, da naj o njemu v listih podrobno poroča.

Večer pred konference se je vr-¿ila prireditev kluba št 11. Program je bil dobro predvajan. Posebno se je odlikovala dvojčiča Frida Shoy, katero so hoteli na vsak način nazaj na oder.

V agitacijski vzgoji pa bo treba še veliko orati. To se je pokazalo, ko j« voditelj priredbe v svojem nagovoru pobijal program predsednika Roosevelta. Nekaterim mladim se je to tako malo dopadlo, da so odšli iz dvorane.

Uspeh priredbe je bil za te ¿ase povoljen in zabave obilo. Prišlo je tudi precej starih ¿odrugov in somišljenikov, med njimi Nace Žlember-ger, Martin Kos s soprogo in več drugih.

Klub št 11 se zahvaljuje udeleže ncecn za poset in vsem, ki so z delom ali kakoritoli pomagali do uspeha priredbi. — Poročevalec.

ča pri delu vrela enega očesa, je veliko dopisoval v delavske liste, pa tudi pozneje se je pridno oglašal in se še ogdaša z dopisi, bodisi v Prosveti kot v Proletarcu.

£L ¿lemberger je veliko iskusil, posebno v mladosti. Ko je bil star devet iet, mu je usnrla mati, in mladi deček je moral takoj nato po svetu za kruhom. Dom mu je bM, kjerkoli je dobil delo.

Vsied (upornega dela pri tujcih v rani mladesti in poznejšega garanja v premogovnikih je tudi njegova Jezna natura odjenjala in lotos je postal bolehen. V premogovniku je delal do zadnje Stavke v vzhodnem Ohiu.

Ko je Eugene V. Dob. obhajal 50-letnico svojega delovanja na delavtki fronti, je dejal, da je star rano petdeset let Tolmačil je to tako, da tista leta, ko še ni bil socialist m ne v borbi za socializem, ne šteje za del svojega širjenja. Torej je tudi Nace ¿lemberger še selo mlad in v svojem prepričanju pa Jsčji kot pred 40i leti, ko je stopil v vrste aktivnih bojevnikov. Nace Žlemberger je v vzpodbudo vsem, ki verujejo v poslanstvo socializma. Za vzgled si bi ga mogli vzeti posebno tisti, ki za-plamte navdušenja, in če ne morejo v teku leta preobrniti sveta in zmagati, pa se razočarali pogreznejo v prejšnjo brezbrižnost — Čestitki vzhodno-ohijske Konference JSZ se tudi mi pridružimo! Sodrug Nace Zlemberger, na mnogo leti

Štirideset let v delavskem gibanju

Na konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice dne 30. aprila v Bridgeportu, Ohio, je Joseph Šnoy omenil, da praziuje s. Nace Žlem-

Konferenca v Bridgeportu za Proletarca

V nedeljo 30. aprila se je vršila v Bridgeportu, O., kon-

! ferenca zastopnikov klubov JSZ ter društev Prosvetne matice, katere se je udeležilo do 30 oseb. Razprave so bile ži vahne in stvarne. Predsedoval je Joseph Skoff, zapisnik pa je vodil Nace Zlemberger. A-peliral je, da naj ga iprevzame kdo mlajših, ker on taka dela že zelo težko opravlja ampak je naloga vseeno padla nanj.

Zanimivo je bilo poročilo delegata s konvencije o"hijske soc. stranke, .v Clevelandu. Vzhodnoohijske klube je zastopal na njivJ. Slkoff.

Te konference se je udeležil tudi njen tajnik Joseph Snoy, ki je poročal, da mu je operacija in bolezen onemogočila aktivnosti v prejšnjih tednih. Za tajnika je bil ponovno izvoljen, istotako ves ostali prejšnji odbor.

V razpravi o Proletarcu so zastopniki sklenili, da bodo pomagali v agitaciji kolikor največ mogoče, ob enem pa

bodočnotft. V nekaterih krajih se ipremogarji ponovno organizirajo. Govori se tudi o nekakih sestankih med premo-garji in operatorji. Kaj se bo razvilo iz tega je težavno reči. Eno je gotovo: če si bodo hoteli premogarji svoj položaj zboljšati, si bodo morali zavihati rokave in iti odločno v boj za svojo organizacijo, ker le v organizaciji je moč. Brez žrtev in boja ne bo nič.

Razumljivo je, da pod takimi razmerami agitacija za Proletarca ni prijetna. Marsir kateri bi se rad naročil na list, kupil knjigo ali pomagal listu finančno. Kjer nič ni tudi najboljša volja nič ne pomaga. Pri tej mali agitaciji sem prišel do prepričanja, da je za naše gibanje dobro, če kdo gre od časa do časa malo naokoli. Človek se seznani z ljudmi, dobi dober upogled v razmere er malo pokramlja s svojimi tovariši-delavci.

Frank Fodby.

NACE ŽLEMBERGER.

bcrfrcr letos štiridesetletnico svojih aktivnosti v delavskem gibanju. Leta 1893 je Nace praznoval prvi maj že kot razredno zaveden delavec, in iz njega se je razvil prvovrsten agitator.

S. Snoy je na omemjeni konferenci imel primeren nagovor k temu redkemu julileju—kajti dolavcev, ki bi M 40 let zdtžema lojalni SVOJI diranki in ves čas delavni v pok ret u, je malo—in zato je bilo popolnoma ?r«iv, ko mu je s. Snoy v imenu vseh iskreno čestital ter izrazil željo, da bi dočakal tudi 50-Ietnico socialističnega udejstvovanja in jo praznoval v krogu svojih sodrugov v vzhodlroem Ohiu.

S. Nace Žlemberger, ki je do te krize živel mnogo let v naselbini Glencoe, biva proilih par 1st v Piney Forku, O. Star je 65 let Bil je delegat na IX. zboru JSZ maja la«i-sko leto in na akoro vseh prejšnjih zborih JSZ ter večkrat tudi na konvencijah SNPJ. Dokler ffia m nesre-

•

Vtisi z agitacije

Park Hill, Pa. — Ker sem

brez dela že precej časa sem pred par tedni šel po bližnjih naselbina malo na agitacijo za Proletarca, ter, če mogoče, dobiti člane za vstop k soc. Stranki. Znano je vsakemu, da se nahajamo že nekaj let v slabih razimerah. Da se pa delavstvo nahaja v tako kritičnem položaju kot v resnici se, je pa težko verjeti. Se pred finančnim polomom so premogarji slabo delali. Plače po razsulu unije leta 1927, so padale tako, kot delnice po borznem krahu v novembru 1929. Danes premogar, kadar dela in kdor ima delo, zasluži od 50c do $2.50 na dan. Splošen zaslužek premogarja je okoli $1.50. Dela se od enega do štiri dni, v splošnem dva dni v tednu. Na podlagi teh številk si lahko vsak sam zračuna zaslužek premogarja. Kompa-nije imajo večinoma svoje prodajalne in tam pusti jpremo-gar skoro vsak cent, ki ga v jami zasluži. Če tega ne stori, zgubi delo. Cene potrebščinam v teh prodajalnah so na splošno 25% višje kot drugod. Ni čudno, da je mizerija tako razširjena med temi reveži.

Človek bi mislil, da se bo delavstvo v takih razmerah zdramilo in pričelo resno misliti in delati za zboljšanje svojega položaja. Kajše! Ono še vedno spi in sanja naprej; joka, stoka in prosi. Se nikoli m bilo delavstvo bolj pokorno, bolj ponižno, kot je ravno danes. Ni čudno, da se vlada ne briga, kaj delavstvo misli in potrebuje. Kdo naj se boji neorganizirane, brezbrižne, ponižne, klečeplazne pare?

To je na splošno delavski položaj v premogarski industriji v centralnTPennsylvaniji.

Izjeme med delavci so tudi tukaj. Nekateri komaj čakajo, da bi dobili priliko maščevanja. Radi bi zopet imeli u-hijo, samostojnost in boljšo

-M

Neprilike in smrti

S«rabo»o, Pa — Iz naše naselbine je za javnost le malokdaj novic. Tu-

fileu bu0 b°iie' jih ne bi

Zadnje čase je posebno bolezen ze-

"T* naSe ™Jake in povzročila med članstvom draš. Postonj-

DneTs ^ *** «S

Dne 20. apnla je v bolnišnici v Canonsburgu nagloma preminul Frank

m ispz 138 SNPJ i,

član tSf.u < Sv°jeČaimo J'e h" tudi

biJ^if1 socialističnega kluba JSZ in podpornik delavskih usta-nov.

^ojnik je bil mirne nravi in star

. 45 ^ »orna je bil iz Budanje vasi na Vipavskem. Pokopan je bil civilno ob obilni udeležbi. Zapušča soprogo, kateri izreka naš klub iskreno sočutje. j

I>ne 26 aprila pa se je raznesla po naselbini druga žalostna vest da je umrla v bolnišnici v Canons-burgu, kjer je bila operirana na že-

holalicha. Bila mu je vedno ob strani v njegovih aktiviwxstih v prid delavstva in skrbna mati svojim otrokom.

Pokojnioa je bila doma iz Šent-petra na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 19. leti. Preminula je v starosti 88 let Bila je članica druš. št 138 SNPJ 19 let i„ v dru-itvu Bratska Sloga št. 149 JSKJ. Obe druitvi »u sodelovala pri pogrebu pevski zbor "Ilirija" pa je pel žalo-atinke. Pogreb je bil civilen

Sodrugu Johnu Kokliču v tej nenadomestljivi izgubi zagotavljamo, da mu bomo z idkrenim prijateljstvom in sočustvovanjem ob strani in ga vabimo v našo sredo, kjer ne bo brez tolažbe.

e

V' nedeljo 3. aprila bi tu imeli vpnzoriti slovito Cankarjevo dramo

«iapci . Omenjena smrtna slučaja pa sta povzročila, da smo morali vprizoritev odložiti. Igrana bo bržkone v jeseni. V tej in *>sednih naselbinah je vladalo za prireditev veliko zanimanj o. Dramo bi igral dramski abor "Soča", in sodeloval bi pevrfci zbor "Ilirija" ter John Ludvikov oricester. Prireditev bi bila pod pokroviteljstvom društva Posto-njaka Jama št 138 SNPJ in ob enem skuipna delavska manifestacija.

S «nitjo Pakhana je nam bila vzeta iz igre njegova soproga, katero «•no nadomestili s drugo močjo. S isnrtjo Agne* Koklič smo izgubili drugo igralko, njen soprog John pa je imol težavno vlogo Jermana. Tako smo bili ob dvo moči, ki jih v tako kratkem' času ne bi mogli nado-mertiti, posebno še ne sa vlogo Jermana. V takih ofcolšči iah ni kazalo drugega kot prireditev preklicati in jo aranžirati enkrat pozneje.

Joka TaNolj.

iiinii^liiiiiimAnii rsftrr- ti

Alf socialistično gibanje propada?

Vsled Hitlerjeve zmage v Nemčiji smo za-čuli zo,pet glasove iz tabora svetovne reakcije o propadanju mariesizma. Ampak Hitlerjevo zatiranje socialistov in razredno zavednega delavskega gibanja vobče ni prvi teror v Nemčiji, niti ne prvi poskus za zadušitev marksizma. Socialistična ideja v Nemčiji je tako mogočna, da mora celo Hitler sam nemškemu delavstvu obljubovati—socializem! Zagotavlja mu, da je on tisti, ki bo zgradil bocialistično uredbo v Nemčiji, ker ve, da ako bi v socialnem oziru govoril drugače, bi se njegova diktatura zrušila toliko pr<\j. Le vslei njegovih obljul za socialno pravičnost se je strnila okrog njega poleg njegovih pristašev tudi tista masa ljudstva, ki je običajno brezbrižna.

Fašistično gibanje je posledica bolezni kapitalističnega sistema. Nastalo je, da na eni strani vara ljudstvo z omotičnim šovinizmom ter z obljubami za socialno preuredbo države ,na drugi pa reftuje imovino bolnemu kapitalizmu ter mu podaljšuje življenje z diktatorskimi metodami. Fašizem v Nemčiji kakor v Italiji rohni zoper marksizem in ga ljudstvu predstavlja za največjega sovražnika javns blaginje. Ta laž je iprotek-irana s tem, da ji ne sme ne v Nemčiji ne v Italiji nihče ugovarjati, ampak neuko ljudstvo se bo moralo z izkušnjami uveriti, da laže fašizem, ne pa marksizem.

Nemški kapitalizem ne bi pomagal fašizmu na vlado ako bi smatral, da je fašizem branitelj ljudskih interesov in resničen pro-pagator socializma. Naklonil je podporo Hitlerju zato, da sebe varuje. In pomagal mu je zatreti marksisično gibanje v svojo korist.

Socialistično gibanje p* je v delavcih v Evropi tako močno zasidrano, da ga tudi še taka fašistična diktatura ne bo mogla iztrebiti, piše praška "Prager Presse", ki pravi med drugim:

"Če primerjamo razvoj socialističnih in nesocijalističnih strank v demokratičnih parlamentih povojne Evrope, lahko ugotovimo, da so socialistične stranlke dosedaj še vedno in sicer v večini evropskih držav, ohranile tendenco naraščanja, ki se je započela ob koncu vojne. Ne glede na Nemčijo, kjer se je to dejstvo izražalo v tem, da je socialistična stranka porasla v parlamentu od 187 mandatov v letu 1919 na 221 mandatov v novembru 1 d Si ( s komunisti vred) in da js bilo še 5. marca t. 1. pod nezaslišanim volilnim terorjem izvoljenih 212 marksističnih poslancev, uudi isti razvoj v diugih dižavah sledečo sliko: v Franciji je naraslo število socijalističmih n am atov od 70 v letu 1919 na 153 v letu 1932, v ¿vedski od 62 na 112, v Angliji kljub volilnemu porazu leta 1929 od 57 na 65, na Danskem od 48 na 62, na Norveškem od 37 na 47, v Švici od 41 na 52, v Belgiji od 70 na 76- mandatov. Stabilnost kaže število socijalističnih mandatov v Avstriji, kjer so socijalisti dobili 1919. leta 73, leta 1932 pa 72 mandatov ter v Holandiji, kjer so dobili leta 1919 24, leta 1932 pa 26 mandatov. Rekord je dosegla Španija, kjer je bilo izvoljenih v parlament leta 1919 komaj 6 socijalistov, po revoluciji leta 1932 pa 124. Nazadovali so socijalisti samo na Finskem, kjer so imeli leta 1919 82 mandatov v letu 1932 pa 66 in to kljub tamošnji hudi reakciji, \ki je sledila komunističnemu puču. Tudi v Čehoslovaški je parlamentarna moč socijalizma razmeroma stabilna in je znašala leta 1919 140 mandatov, katero število je potem leta 1925 (padlo na 122, a se je pri zadnjih volitvah 1929 zopet d\%nilo na 131 mandatov, to je, skoraj polovica vseh sedežev v panamentu."

To naraščanje mednarodne socialistične sile je torej vzrok, čemu je kapitalizem sam začel s svojimi hlapci, kot je Hitler, obljubo-vati—socializem, zato, da bi zatrl tisto gibanje, ki ima resničen namen zgraditi socialistični red.

Pokvar]ene misli

Z nobeno stvarjo si ljudstvo tako ne škoduje kakor z razglašanjem "evangelija", da bi se v ^političnih uradih vsakdo predal korupciji, in da krade vsakdo, ki more. S tem zastrupljenim mišljenjem ovirajo razmah vsakemu gibanju, čigar namen je odpraviti vzroke sedanjim razmeram in graftu. Dogaja se tudi, da to ljudstvo, ki je nifučeno ponavljati kapitalistični rek, da vsfikdo, ki more krade, le prevečkrat proslavlja graf-tarske politike, medtem ko borce za poštenje obmetava s psovkami. Tako igra na vse načine v roke sovražnikom svojih interesov, ne da bi se v svoji nevednosti tega zavedalo.

V zapor radi resnice

Ali se še spominjate, da je bilo pfecej ljudi aretiranjih, Češ, da trosijo slabe vesti^g varnosti bank? Nekateri ao bili obsojeni na^ dolge zaporne kazni. Kmalu po ivstopu v predsedniško službo pa je Roosevelt sam priznal, da se niso lagali. Celo po radiu je govoril, da odpade velik del krivde za finančno paniko na nepoštene bankirje. Privatno bi se Roosevelt ne izrazil tako mehko o goljufivih bankirjih, ampak v javnosti to resnico omiljuje, ker želi, da bi ljudstvo dobilo zaupanje vsaj v te banke, ki jih je pustil odpreti po bančnem moratoriju.

MllMMItMMMtllllMllltlMtlMim

P. ZOLA I

RIM

(Nadaljevanje.)

Naenkrat pa je dvignil glavo in opazil /Vred seboj na Prati del Castello novi okraj. Obraz se umj je izpremenil, oiivelu se mu je umetniška d usa, ki se je zgraža1 a ob modernih grdobijah, s katerimi so nakazili papežev Rim. Oči so mu pobledlo, usta so izražala bridko zaničevanje sanjača, čigar strast za izginela stoletja je bila ranjena.

"Le poglejte, le poglejte l Oj mesto Av-gusitovo, mesto Leva X., mesto večne sile in večne lepote!" •

Tudi Pierra je resnično pograbilo. Tukaj so te nekdaj raztezali ob Tiberi tja do Monte Maria ravni travniki Angelskega gradu, katerim je le nekoliko topolov jemalo eno* ličnost Sirotke trate, ki to dajale Borgu in oddaljeni stolnici sv. Petra zeleno ospredje, so umetniki zelo ljubili. Zdaj ¡a se je dvi galo sredi te razpokane »uelkasla planjave celo mesto, mesto s težkimi, ogromnimi hišami, s silnimi, pravilnimi kamnitimi kockami g širokimi, pravokotno zarezanimi ce¿ta* mi, velikanska šahovska deska s simetričnimi polji. Od kraja do kraja se kažejo enaka pročelja; vse skupaj bi človek smatral za vasto samostanov, vojašnic in bolnic, katerih enolične črte se neskončno nadaljujejo. Ali osuplost, katero povzroča tuji, mučni vtisk ob tem pogledu, prihaja poglavitno od začetkoma nerazumljive katastrofe, vsled katere je to mesto sredi zidanja odrevenelo. Bilo je, kakor da je nekega prokletega jutra hudoben čarovnik dvignil svojo palico, pa je hipoma obtičalo vse delo, pa so se izpraznili bučni tesarski prostori, pa so osfcale stavbe natančno take ,kakršne so hi1? tisto minuto, v mračni zapuščenosti. Opaziti je, kako slede posamezne faze zidanja druga drugi, od dela v zemlji, od globokih lukenj, ki zdaj zijajo in jih prepleta plevel, do popolnoma dogotovljenega in obljudenega doma. Tu so bili zidovi hiš ki so sé dvigali komaj nad tla; drugi so dosegli drugo ali tretje nadstropje, ali skozi njihove železne tramove, skozi odprta okna je gledalo nebo; druge, že popolnoma dogotovljene in ipokrite hiše, so bile kakor ogrodje izročene vsem vetrovom in podobne praznim kletkam. Potem je videti gotove hiše, ali ljudje niso imeli časa, da bi jih od zunaj ometali. Drugim popolnoma nedostaja, kar je lesenega, podboji vrat in oken, *e druge pač imajo vrata in žaluzije, ali zab'tq so kakor pokrovi krst in po sobah ni videti žive duše. V nekaterih stanujejo ljudje ,ali le malokje po vseh stanovanjih. Vse žive od povsem nepričakovanega prebivalstva. Neizrecna otožnost tega pogleda se ne more opisati; to je mesto Tr-nulčice, ki jo je «popadlo smrtno spanje, preden je živela, pa gine zdaj na (pekočem soln-cu »pričakujoča prebujenje, katerega nikdar ne bo.

Pierre je «fcopal za svojim tovarišem po širokih, samotnih cestah, kjer je bilo vse ne-gibčno in tiho kakor na pokopališču. Noben voz in noben pešec ni prišel mimo. V nekaterih ulicah ni bilo pešpoti, plevel pa je prepletal še netlakovano vozno cesto kakor polje, ki se vrača v prvotno prirodno stanje; kljub temu so bile že več iet izvršene priprave za plinsko razsvetljavo, na drogih ipri-čtvrščene navadne svinčene cevi. Hišni posestniki so s pomočjo debelih desek herme-tično zaprli okna ob obeh straneh v pritličjih in nadstropjih, da jim ni bilo treba plačevati davka za okna in vrata. Druge, komaj pričete hiše so bile iz strahu, da bi nastalo v kleteh zavetišče za vse tolovaje iz dežele, zagrajene s koli. Ali najžalostnjše izmed vsega so bile mlade razvaline, te visoke, krasne, nedovršene, niti ne ometane zgradbe, ki še niso pričele svojega življenja kamnitih velikanov, pa so se že jele razpadati na vse

strani; podpreti so jih morali z vsakovrstnimi umetnimi podstavami, da niso sprhnele na tleh. Srce je zabolelo Človeka ksKor v mestu, kjer je nalezljiva bolezen pogublla vse prebiv?lc; bilo mu je, kakor da je tukaj razsajala kuga, vojna, bombardma, hi da hranijo zevajoča ogrodja še njih sledove. Ali Še otožnejči je postal in nedkončen človeški obup se ga je lotil, če je pomislil ,da to ni bila smrt, temveč zgrešen porod in da konča uničevanje svoje delo, jpreden pridejo zasanjani, zaman pričakovani prebivalci vlivat tem mrtvorojenim hišam življenje. Temu se je pridružila še strašna ironija; na vsakem vogalu so bile krasne marmornate table z imeni cest—8 slavnimi, iz zgodovine izposojenimi imeni. Gracchov, Scipija, Plinija, Pompeja, Julija Cezarja, ki so se bleščale nad temi nepopolnimi, podirajočimi se zidovi kakor zaameh, kakor udarec, ki daje preteklo^ moderni obnemoglosti.

Zc,pet se je Pierru zabliskuila resnica, da postane vsak, kdor poseduje Rim, plen te marmorne blaznosti, te puhle potrebe, da bi zidal in bodočim narodom zapustil spomenik svoje slave. Za Cezarji, (ki so kupičili svoje palače na Palatinu, za papeži, ki so zopet zgradili srednjeveški Rim in pritisnili nanj svoj grlb, prihaja zdaj italijanska vlada, in tudi ona ne more postati vladarica mesta, ne da bi se takoj zganila želja v njej, da ga obnovi še v sijajnejši bleščobi, še v silnejši veličini. Tla so ji sama vdihavala to misel; kri Avgusta se je zadnjemu, ki je prišel, dvignila v glavo in mu vlila blazno željo, da bi iz tretjega Rima napravil novega vladarja sveta. Odtod so prihajali velikanski načrti, ciklopska obrežja, enostavna ministrstva, ki so tekmovala s kolesjem; zato so zrastle nove četrti z ogromnimi hišami vseokrog starega mesta iz tal kakor mala mesta. Pierre se je spomnil na kredasti, rdečkaste, stare strehe obdajajoči pas, ki ga je bil videl s stolnice sv. Petra in ki se mu je zazdel iz daljave kakor zapuščen kamnolom ; zakaj ne le na Prati del Castello, tudi ob Porta S. Giovanni, pred Porta S. Lorenzo, pri vili Ludovisi, na višavah Viminala in Eskvilina so se ie razpadle nedogotovljene in prazne četrti po plevelu zapuščenih cest. Po dvatisoč letih čudovite plodovitosti so bila tla končno videti izčrpana, in kamen spomenikov ni hotel več poganjati. Kakor usahnejo in poginejo nanovo nasajene češplje in črešnje v zelo starih sadnih vrtovih, tako tudi novi zidovi niso več našli hrane v rimskem prahu, ki je obubožal od tolikega števila hramov, cirkusov, slavolokov, bazilik in cerkva. In moderne hiše, ki so hoteli, da naj bi se tukaj zopet množile nepotrebne, prevelike, od podedovane častihlepnosti vse napihnjene hiše niso mogle dozoreti; polovična, od zevajočih oken preluknjana pročelja, ki niso imela dovolj moči, da bi se bila dvignila do strehe, so obstala neplodna kakor suho grmičevje na njivi, ki je preveč rodila. „Strašna žalost tega pogleda je bila zlasti v tem, da se je taka stvarjajoča, minila veličina dovršila v takem priznanju sedanje obnemoglosti da ne more Rim ki je nekdaj pokrival svet s svojimi nerazdejanimi spomeniki, zdaj nič druzega ustvarjati kakor razvaline.

"Sčasoma jih pač še dovrše 1" je vzkliknii Pierre.

Narcisse ga je osupel (pogledal.

"Za koga pa?"

"Da, to je bilo strašno. Oh, teh pet ali šesistotisoč prebivalcev, o katerih so sanjali, da pridejo, na katere še venomer čakajo— kje so zdaj ? Na kateri bližnji šibki planjavi, v katerih oddaljenih mestih žive? Ce je moglo prve dni po osvojitvi le veliko pa-triotično navdušenje upati v tako prebivalstvo, je treba dandanes že čudme zaslepljenosti, če se hoče verjeti, da še pride. Poizkus je bil videti, da je bil storjen. Rim je obtičal, nobenih vzrokov ni, ki bi mogli podvojiti prebivalstvo, ne v zabavah ki jih daje, ne v dobičku njegove trgovine in industrije, katere nima ne v živahnem socialnem in gospodarskem življenju, za katero ni več videti sposoben.

(Dalje prihodnjič).

Glas z druge strani

ORGANIZIRANJE V INTERESU NARODA.

Ctiicago, 111. — V Proletarcu z dne 4. maja sem med drugim ¿»tal dopis pod iaak>vom "Slovencem v Chicagu se obetajo boljii ¿asi". Tiče se sestanka jugoslovanskih volilcev v 22. in 23. wardi. Že mnogokrat sem zapisal. da se ne strinjam z dopisi, ki so brez pravega podpisa, in to ne le v Proletarcu, pač pa v vsakem. Posebno ie ne, ako se dopisnik ne ozira na fakte, pač pa piie nekaj, kar je v protislovju s resnico.

Uverjen sem, da se s tem mojim nasvetom strinja marsikateri čitatelj h zato ponovno priporočam, da naj se v»&k dopisnik po<*piie pod svoje delo.

Jaz sem bil na dotičnem sestanku zapisnikar in mi je znano, kaj se je govorilo. Le Čudno se mi zdi, kako da je gotovim osebam mogoče pobijati vsak drug korak, katerega pod-vzame ta ali oni rojak, pa četudi je v korist marsikaterega volilea tukaj ali kje drugje.

Dopisnik s podpisom "Eden navzo-gih" omenja med drugim/, da se je na sestanku udrihalo po socialistih z ognjem in iveplom. Naj konstatiram, da sam bil ves čas navsoč, pa nisem slikal nič tako hudega. Vse kar Je

bilo rečeno čez gotove socialiste je bilo to ,da so v stranki, volijo pa dtru-gaČe, če uvidijo, da je v njihovo korist .

Skrajni čas bi že bil, da se jugoslovanski delavci vzbudimo in ne delamo zaprek nikomur, ki želi sistem naiega javnega življenja izboljiati in ob enem pridobiti narodu na ugledu v ameriški javnosti. Priznam, da teno delavci vseh narodov približno enako izkoriščani, ne gre pa mi v glavo, zakaj bi morali Jugoslovani biti na najnižji stopnji in čemu nimamo ene organizacije, v kateri bi bili v&amje~i>i kot narod brez razlike na politična in vemka prepričanja Nekdo se Je sicer že na prej omenjenem sestanku izrazil, da se naj sramujemo, če hočemo osnovati klub. in s tem enemu ali drugemu dobiti fclužbo, ker bo s tem pa kdo drugi ob dek>. Dotičnik, ki je iirazil to misel, je socialist ,obiaiujem pa. ker je Slovenec, pa tako mak) zaveden, da mu Je vseeno, če ima mestno službo Italijan ali Madžar samo da smo Slovenci tako srečni, da nam ni treba imeti opravka s tako rečjo.

Vse narodno«*!, katere so mi znane t Chicagu, imajo različne svoje klube, med njimi socialistične; znano mi Je tudi, da vsaka upošteva svojega rojaka pri volitvah preje kot caterega drugega Želeti je, da se tudi Jugoslovani ten\i priučimo h» skušamo v bodoče biti raseodnejii ▼ linr lili i * * H^IMM T " i

tem oziru. Upoštevajmo tudi »š stari, resnični pregovor, da kdor zaničuje se sam podlaga *e tujčevi peti.

Tudi jaz prosim uredništvo za o-proščenje radi prostora v listu. Dopisniku s podpisom "Eden navzočih" pa priporočam, da se v drugič pod-nifte s polnim imenom, ker ima navado, da rad podebatiram osebno, kar pa mi v tem slučaju ni mogoče, zato se poshižim liata.

Jugoslovanskim volilcem pa priporočam, naj se »deležu je jo takih sestankov m shodov, ker so -*jim v korist. Verjamem, da Je človeku potrebno razvedrilo, npr. balincanje v lepem vremenu, in kaj drugega v alabem. Upam pa, da se bodo vsi volilci in davkoplačevalci odrekli temu, če bodo uvideli, da se Je treba v£asi brigati tudi za tisto, kar povzroča, da imamo drugič lahko kako razvedrilo.—Jofcn Potokar.

To in ono

Milwaukee, Wis. — Polagoma je začelo tudi med demokrate prodirati spoznanje, da jfe Rooseveltova politika le nadaljevanje ;Hoovrove in s tem starega krpitalističnega varanja.

Roosevelt je tudi umaknil svojo obljubo za skrajšanje delavnika. Ko 8o mu iz Wall streeta zagrozili, je pokazal svojo neodločnost in 8e ohladil za načrt, ki ga je z njegovim dovoljenjem predložila kongresu tajnica delavskega departmenta Miss Perkins.

Danes, ko to pišem, je nekdo iz Washingtons tpo radiu izjavil, da bi bilo reguliranje delavnika in plač, kakor določa načrt tajnice delavskega departmenta, za avtomobilsko industrijo zelo obremenilno. Za delavce pa kajpada ni "obremenilno", če garajo le po par mesecev "s polno paro", potem pa so tri četrtine leta nezaposleni.

e

Javna tajnoaft je, da so nekatera velika mesta na robu popolnega propada. Nedavno so imeli ameriöki župani v Wa-shingtonu konferenco, na kateri niso zakrivali položaja, pač pa položili karte na mizo. 2uipan Hoan je dejal, da je ležeče od onih, ki kontrolirajo gospodarstvo dežele, da-li naj mesta bankrotirajo ter začno znova, aH pa uvedejo potrebne spremembe. Kajti nadaljevanje po sedanjih potih je le podaljševanje bolezni.

e

Nekateri tukajšnji sodrugi so bili razočarani, ker 80C. stranka v lokalnih volitvah ni dosegla večjih uspehov. Da si to prihranijo, je potrebno socialistično stranko smatrati za organizacijo, ki uči, organizira in vzgaja, in v tem se od drugih strank, katerim je le za politične uspehe, temeljito razlikuje. Naloga socialistov je, širiti luč spoznanja in utrjevati med zavednim delav-stvom prostovoljno disciplini-ranje v prid močnih, dobro zasnovanih akcij. Naš ¿as pride,

in z njim naše zmage, e

Hitler, Mussolini, to so zadnji poskusi umirajočega kapitalizma. Fašizem naj ga vsaj začasno otme smrti. Vzlic Hitlerjevim demagoškim obljubam in grožnjam pa se jpo-lozaj v Nemčiji slabša.

Hitlerjevi pristaši so večinoma člani delavskega razreda, ki jih je prignala v njegov tabor nestrpnost. Mnogi so se obrnili k njemu, ker so se razočarali s komunisti in pričakovali, da bo Hitler omogočil vsem delavcem zaslužek.

Nemški fašisti so upali— trdno upali—da bo postala Nemčia Čez noč zopet ueber alles in der Welt—toda gospodarsko je uničena in na slabšem, politično je v nesigurno-sti in novo vlado davi cela vrsta nerešenih problemov.

Bismarck, ki je Hitlerja v vseh ozirih daleč prekašal, je tudi poskusil uničiti marksizem, toda je postal sila pred njegovimi očmi. Hitler je kričav demagog in šarlatan, za katerega velja pomembni nem-

Dr. John J. Zavertnik

PHYSICIAN AND SURGEON

OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:10—8:80—6 :S0—8:10 Dally Tel. Crawford S21S. at 1858 W. Cermetk Rd. 4:80—8:00 p. m. dally. Tel. Roosevelt 1898 Wedneeday and Sunday by appointments only.

Tol.t Crawford 8440 If as answer-—Call Austin 8700

&ki rek "Und die Geister die du herauf beschworen"—duhovi, katere je prebudil, ga bodo uničili.

e

Tu je bil prošli teden odslovi j en pri Northwestern železnici sodrug, ki je bil vpos-Ijen |pri nji 28 let kot zidar. Zdaj ga je vrgla na sesto. Nenadoma so našli pri njemu napako—kilo—ki si jo je nakopal pri težkem delu. Črtali bo ga tudi iz "bratske" unije železničarjev par let prej predno bi bil deležen pokojnine. Star je 63 let in >edaj se naj vleže v grob in pogine.—Spartak.

Domača zabava pred konferenco 13. maja

West Allis, Wis. — Tajnik konferenčne organizacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice Anton Garden je priporočal, da bi bilo primerno sklicati ob priliki konference, ki bo 14. maja v Kraljevi dvorani, javen shod. Ker pa smo ofbdržavali tak shod nedavno, je klub št. 180 sklenil prirediti večer pred konferenco, namreč v soboto 13. maja zvečer, istot&ko v Kraljevi dvorani, domačo zabavo. Na tej zabavi bomo čuli poročilo delegata kontinentalnega kongresa, katerega se je udeležil kot zastopnik kluba št. 180 s. Baxter. Vstopnina na zabavo je samo 35c, za katero boste deležni proste večerje in vina. Tudi plesalce se bo zadovoljilo z do-bro godbo.

Torej na svidenje 13. maja pri Kralju.—Odbor.

(Dve igri na eni priredbi v Johnstovvnu

Park Hill, Pa. — V soboto 18. nuja vprizori klub it. 5 v Slovenskem domu na Franklinu enodejanko "Za narodove Žulje" in pa dranwki prisor v angleščini 4They Found Them-selves". Začetek ob 8. zvečer. Vstop-ni-ia Je 25c. Ker je v tej scaoni edina prireditev socialističneg« kluba, želimo, da ae je občinstvo udeleži v toliko večjem številu.

Frank Podboy.

Prisilno delo v Nemčiji

Nemška vlada snuje armado prisilnih delavcev, v katero bo primoran vstopiti V3ak mlad Nemec, kakor npr. pod kajzer-jem k vojakom. Slična bo Roo-seveltovi armadi gozdarjev, le da je tu vstop prostovoljen, v Nemčiji pa bo prisiljen. Do lani so pisali, da ima samo Rusija "prisilne" delavce.

nirjem le pretveza, kajti uvoz ruskega blaga je prepovedala zaradi Kanade in drugih do-

minjonov, ki so hoteli, da naj Anglija kupuje kar potrebuje naj prvo od njih, in potem šele od drugih dežel, ako jo do-minjoni ne morejo z vsem založiti.

izlet kluba v Syganu

Sygan, Pa. — Klub Št. 13 JSZ priredi piknik v nedeljo 14. maja popoldne na vrtu društva "Bratstvo" št. 6 SNPJ. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži tega izleta. Zabave bo dosti za stare in mlade in postrežba najboljša. Igrala bo izvretna godba.

Frank Uralu, tajnik.

Detroit Leader prenehal

Novi socialistični list Detroit Leader, ki je bil ustanovljen v tem letu, je prenehal. Vzrok so skrajno slabe razmere, ki so v Detroitu je posebno občutne. Tisti, ki so se obvezali gmotno podpirati list, pa so prišli vsled* bančnega moratorija in bančnih "konservatorijev" sami v zagate. Uprava nam sporoča, da bo list obnovljen ko hitro bodo izgledi, da mu bo mogoče redno izhajati.

Mlačnost ni orožje k zmagi. Agitirajte!

Soc. demonstracija v New Vorku proti fašizmu

Demonstracije in protestnega shoda newyorikih socialistov proti fašizmu v Nemčiji in drugod, se je udeležilo do dvajset tisoč oseb. VnSila se sti so se organizirali, da razbije na Union Square. Komuni-jejo ta ogromni shod, kar pa se jim ni posrečilo.

Gospodarska vojna med Anglijo i in Rusijo

Navidezno vsled izida znane obravnave proti angleškim inženirjem v Moskvi, ki so bili obtoženi in obsojeni vsled špi-jonaže, je Anglija proglasila embargo nad uvozom sovjetskega blaga v Anglijo. Rusija je lani uvozila v Anglijo za blizu $80,000,000 blaga. Nekaj dni po tem proglasu angleške vlade je sovjetska vlada odgovorila z ukazom za bojkotiranje angleškega blaga. Ne prva ne druga ne bosta imeli (koristi od te gospodarske vojne, ki je bila popolnoma nepotrebna. V Moskvi pravijo, da je bila Angliji obravnava proti angleškim inže-

Varnost fašizma *

Fašistični poglavarji v Kalif! se radi bahajo, da se jim ni bati nikakega notranjega so-, vražnika, tako močno je njihov režim pritrjen na sedlo. AM kljub temu aretirajo vsakega, ki ga osumijo, da je protivnik Muasolinijeve politike. V Rimu so prve dneve v maju aretirali trideset mladih intelektualcev ter jih obdolžili, da so komunisti. V resnici so bili člani društva za pravico in svobodo, ki je liberalna orga-' nizacija.

M

Dr. ANDREW FURLAN

DENTIST

Phone: Roosevelt 1695-1696 1858 W. CERMAJC RD. CHICAGO. ILL. Office hours: 9-12 A. M. 1-5 and 8-8 P. M. Wednesday, Thurs. and Friday, and Sat. all day and evenings.

Wauko*an office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213

Office hours: Monday, Tuesday . ...................

Minimalne place

New York je edina velika država ameriške Unije, kjer poseben zakon določa minimalno mezdo za ženske in o-troke. Pravomočen je postal 1. maja t. !.. Namen mu je protektirati ženske in otroke, katere silovito izkoriščajo. V času te krize so bili najemani v nešteto slučajih za dolar do $5 tedenske plače za 40 ur dela. i

Kje so zdaj "delavski prijatelji", kateri so bili na pripo-soéilo unij izvoljeni v zakonodaje?

Či»to drobovja j« totnolj zdravja

TRINERJEVO GRENKO VINO

odpravi zaprtje, pline, slab ape-tit, glavobol ti «effječnost.

Milwaukee Leader !

Nafvsiji

■Hirihisu $8.08 <

♦ iai

na let* (1.90 sa pel Ista, $1.88 sa tri masses. I Naslov: §40 Juneau Ave

MILWAUKEE, WIS ee»M8»e»e»eeeee»»+»»»»»e»

SODRUCOM IN SIMPATlCARJIM V CLEVSLANDU. Sejo kluba it 27 JSZ. m nfc

Žonekega odaoka pril Issk ob 8. svočor. Mladinski aagleOd od-vsak potok Ui

svouer, vso v klubov ik prootoHk v 1 N. D. Sodrugi in sodruiioa, agitirajte ia pridobivajte norih ¿Ionov . ila-aic klubu ter oovik naročnikov Pro-lotaron. V orgainaaciji in iaobraaki

jm nala noi_

^mmmmvvvvvvvvvsmvvvvvm

VVWWWWWWWWWñWWWW

Baretindc & Son

POGREBNI ZAVOD

424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.

Snovanje novih strank

Konferenca za neodvisno politično akcijo pod vodstvom profesorja Deweyja snuje v raznih državah farmarske-de-lavske stranke.

Delavski list izhaja zaradi delavcev, ne vsled biznisa. Širite Proletarca I

FENCLS

RESTAVRACIJA IN KAVARNA

29M S. Lawndals Av*t, Chica««, IU.

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI

NARODNA TISKARNA

2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. '

v Slovonskem, Hrvalkons. llovalksi, kaker tn«H v Au#UIk— in N Nala poaoknoot so tUkovino sa kskf la

eeeeeoooeaossoeooeoeooooooooooeeeeeeeeoeeseeeseeeeeee

FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With

WENCEL'S DAIRY PRODUCT*

GOOD PURE MILK

IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380-82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Roosevelt 3673

printing

by

AiiANTichaiiiPdLCa

2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III

TaL

Park View Wet Wash Laundry Co.

FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU.

Nafti vomikl pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru ln Berwynu In dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČENO.

1 Telefoni t Canal 7172-7173.

1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL.

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.

OLETAR

ÍT

(

EDUCATION,

ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, * COMMONWEALTH

I

NO. 1338.

CHICAGO, ILL MAY 11, 1933.

VOL. XXVUL

Will Prosperity Around the

The number of the unemployed is increasing. Yet there seems to be a general opinion that there is about to be an upturn in business. Some say there has been a slight upturn already. Of course, there has been an increase in the prices of stocks. But mere prosperity for stock gamblers is not prosperity for the people. And stodk upturns have a way of turning mto precipitate downfall. ,

The administration is deter-mined to bring an upturn by indirection if possible. It will do everything but the right thing. It will not to the right thing unless everything else fails.

The proposed inflation is a part of this policy. There has not been any real inflation yet. Neither is there any talk of a $200,000,000,000 inflation. — That is just newspaper ballyhoo. There is talk, however, of a inflation of $3,000,000,-000 or possibly $6,000,000,000. None of this wiN actually occur unless it is necessary in order to make the upturn.

Mr. Roosevelt is a shrewd politician. He saw the wave of inflation sentiment. He is not really an inflationist. He was afraid congress would take the bit in its teeth and go in for inflation on a considerable scale. So (he decided to pull the teeth of congress, by getting that body to hand over the inflation tpower to him. That's the object of the bill—-the amendment of the farm act It give« the president the power to inflate to a modest extent, and thereby makes it ranch less likely that congress would resume the power to do so. After having given it to him, it would hardly take the matter up again, but would leave it to his judgment and discretion. That's what he wantB. Not that he will necessarily use the power. This, at lea4t, is the way we have it doped out.

We believe that Roosevelt does not want to inflate. We believe that he thinks or hopes,

the mere prospect of inflation will be enough to create an upturn, and that this will obviate the necessity for actual

inflation. The prospect of inflation has already created the baby loom in the stock marfeet. It is based on expectations, however, not on realities. In the absence of a real inflation, it will most likely slump again. If it should not slump but keep going up, and if it should be follow by rising prices of commodities, and consequent stocking up by stores and opening of factories to supply the demand, Mr. Roosevelt will withhold his hand and not do any inflationary stunts at aH, But jf the baby boom should be followed by a slump, he will know that the mere expectation of inflation is not enough, and he will proceed to inflate a little, carefully and moderately. We may be wrong, but this is our speculation as to what he has in mind, jiudging from what information we are able to get.

In any event, the right thing is sidestepped.

The right thing—the direct thing—is to take over the industries and put the people to work.

Come Corner?

Jn the absence of this, any upturn will eventually be followed by another debacle.

We trust that the continental congress will bear down hard on this point. The industries ihoukd be commandeered. Anything Short of that, is puttering.

—The Milwaukee Leader.

THE UNDEMOCRATIC PARTY

In the rock-ribbed Democratic state of Virginia, a citizen cannot vote unless he can produce tax receipts for the three preceedings years. The ¿o-called Democratic party is anti-democratic, making a property qualification for voting. The industrial system, upheld by the Democratic party; along with the Republican party, makes it impossible for a great many people to pay taxes, and the Democratic party penalizes them by dia-franchising them.

It used to be the square deal, Now it ie the new deal. And I'd give a great deal TV) find a meal in either deal.

Americanism Little men saving their money and obeying the law, so they can become big men with money enough to dodge the law.

Do We Need Disarmament and Socialism?

The A merioan Chemioal society visiting Edgewood arsenal, Maryland, recently got some new light on what may happen in the "nest war". They saw the lew tools evolved for human destruction, saw an airplane lay down a smokescreen across a wide field in a few seconds behind which troops could move unseen, and vieitad the laboratories where invisible death is stored.

And akhost aX the same time, Gen. A. E. Roes, doctor, chemist and soldier of the World war, was telling the Canadian, house of commons what chemioal warfare means.

"Three drops will kill," said Gen. Ron, mentioning a new gas, which causes the king» to fill with water, and rote the walls of the blood vessels. "It is a gas sgainat which our masks would be no protection, whatever. One past of this gas in 10,-000,000 parts of air will put a man out of action in one ntinute. It was tried on a herd of goats, and K killed all but flour. Two planes could carry enough to destroy the population of London."

He went on, tellirg of caoodyl isocyanide—a chemist could almost write the formula from the name— one breath of which will kill; of another gas which penetrates the skin without haim and then acts like strywhine, only more worse. He •told of thermite, which develops a heat that melts iron like wax.

While such things are in ¿tore tor the "next war", the ruiec« of the great nations are doing practically nothing to preserve peace.—Labor.

What Inflation Means

By Maynard C. Kmsgw.

Inflation, like Ceasarfe wife, means different things to different people. To a statistician it m ear* an increase in the general price index because of the increased volume of money in circulation. To the manufacturer it means larger profits because the price of hie product goes up between the time he hires his labor and buys his raw materials and the time he sells his product. To the farmer or home-owner whose mortgage has not yet been foreclosed it means a chance to pull through. To the bondholder or mortgage-holder,who is not getting his interest, it

with the way the industrial system is built, it cant be corrected by simply tinkering with the money system.

Mr. Roosevelt says that inflation will cause the dollar to fall in value in the foreign exchanges and thereby increase American exports. That is true only to a very small extent. An Englishman used to get $3.&0 for one pound sterling. Suppose that after some inflation, he gets $4.00 instead. He would then buy more in this country. But two other things must also be said. One is that American prices will rise before long so that the En-

means that he may again re- glishman won't be able to buy

Fascist Postal Censorship

An issue of International Information, the organ published by the secretariat of the Labor and Socialist International, ha* just bean returned to the sender from Franfcfort-on- script ion:

Cannot be sent through the post In Germany; contents contravene section 4, I. 1 of the postal regulations of the German reich. (Signature ilegible.)"

Prom which it smnean that the postal authorities in the Third Eknpire do not mind taking the trouble to study the material which Is intrusted to them for dispatch— and for no other purpose. Though this of coujne helps to promote the political education of the German officials.

Moreover, the postal censorship «wen gives an Indication of what may not be said in the Third Empire. The "postal censor" wsa careful enough to mark with red pencil the passages

A Letter from Germany

The terrible conditions in Germany are vividly shown in a letter received and 'published by The New Republic. Its cor-respondent, who must of course be anonymous, writes:

"Things in Germany are so confused that nobody can see what it will all come to. The government is empowered to overhear telephone calk», to search letters and to supervise all the activities of any private individual. The liberties of the citizen, as guaranteed in the constitultion, are widely stqp-pressed, and suspended . ... It is absolutely impossible to utter any spoken or written word again* the Nazis and their measures for governing this country. Yet you must not forget that they, a majority of 52 per cent, are suppressing a minority of 48 per cent . The fears and anxieties of the Jews are not so unjustified as tiie official declarations of the government might induce you to believe. Th« decrees of the government as to Jewish artists or representatives of the Marxist mentality have led to ■uch events as you would not think possible in

"Half of the 17,000,000 who veted for Hitler are actually proletarians. Why did they to vote for the Com-

muronists or Socialists ? Millions of persons who have no political education, no idea about

what a state, a nation, might be, are attracted and fascinated by one who appeals to their feelings and emotions , which are vague and undetermined. The Socialist could only appeal to reason, to reality, to common sense; but for 14 yeans, we Germans have been suffering the most brutal and unsatisfactory reality. We have been fed up with thinking. The swing to Hitler was meant to be a protest against the overwhelming reality in our world, with its technology and ration-alization, but it has turned out to be an alarming surrender of the human spirit before the uncontrollable forces of emotional life. A disappointment of the masses may have bitter consequence. Meanwhile, we must wait. Dont forget that things over here are more gloomy than I have dared to show in these lines. If you get this letter, plesse dont answer it—it might be danger ous for me. The return address on the envelope is of course fictitious. It m not safe any more to put one's real name and address on a letter such as this, going to a foreign country."

of the International Information which he considered to be inadmn-oible. These were two paragraphs in

*he recent declaration of the executive of the Labor and Socialist International, entitled "Down With Fas-einn!—The Need for International Solidarity," which dealt with the si-saation in Germany, with fecial reference to the terror before and after the elections, and oonrludetf with the words:

We accuse f

ft will be ohaerved that the "poatal censor" saw with a fine perception what can be dangerous for the Third Eknpire, namely, that it ehouki be accused before world opinion for its atrocities. This is for us an added »caaon for fulfilling this obligation of international solidarity with the fomented G er. nan workers to a greater extent than ever. We shall prove ourselves worthy of being censored by the German portal authorities—Labor and Socialist International.

Ail fat A Sentence

Outside the fact that people have no money and no credit and no way of earning money, and the now money Congress is turning out goes all to the banks to take the place of the money that used W be there, end the bankers can't loan out the now money tpwose it's based on the notes folks signed .when they borrowed the looney for which they gave the notes on which • the new money is baaed and consequently can't borrow more nA>ney because they can't pay off the notes on which the money is based, financiers snd statesmen are hopefully looking forward to ttse good times when the government has collected enough money from the people who have no money and no way of getting it to raise farm price« to the point where the farmers make enough money on the things they sell to the people who have no money and no credit and no way otf earning money to give them all jobs at good wages.

—The American Guardian.

When these hard times are over (if ever) it will be found that the lew thousand hard-boiled eggs who didh't go broke will hatch out worse times next time.

ceive his unearned increment. To creditors who are still getting their interest it means a loss, because their doMara buy less than before inflation.

During the process of deflation, wages were slaughtered and unemployment rose to seventeen millions. Homes, radios, automobiles were lost. Savings that had been (put in savings banks went up the spout just like savings that had been put in the stock market. Securities and real estate were bought back again at low prices by the same rich people who had palmed them off on a gullible public at fabulous prices during the boom daya-^that had been artificially generated for the purpose by Wall Street and a Wall Street government. Certainly during the period of deflation the worker lost

What would inflation mean to him ? In so far as it resulted m higher profits for business men it would mean more work, because only higher profits will make business men increase production. But these jobs would come badk at half the wages they used to pay. And the cost of living would rise rapidly to where it was previously, leaving the wortoer with far less than the real income he had before. This is the situation for the worker who gets his job back at all.

see

Bui to assume that inflation would bring jobs to very many people is to make one very serious mistake; when something is fundamentally wrong

anything more than before.

The other is that, if the American exporter gains by having the dollar drop in value, the English export industries will soon catch on and insist that the pound be inflated, making further inflation of the dollar necessary, if the American exporter is to retain his favorable position. Then everybody tries to sell more goods to everybody else by inflating his money more than any body else, which is nonsense typical of the fallacious arguments with which capitalist politicians defend the greed of their masters.

see

No, tinkering with the money system will not correct the fundamental evil. The capitalist system is piling up an ever-increasing list of permanently depressed industries. After the depression of 1920-21, the farmers never did recover. Parts of the textile industry stayed in the dunnps. Old King Coal just lingered along on his sick bed. That is why unemployment never dropped lower

thaii 2,000,000 after that depression.

After the depreasion of 1929 ? there will not only be coal, textiles, and agriculture, but also railroads, automobiles, radios and several other industries, which will never again employ anywhere near the number of men they employed before. No amount of inflation could correct the fundamental evils of over-expansion of certain industries and lack of consumer purchasing power.

see f

You can't have the business cycle without inflation and de^\ flation. So far as the worice** is concerned, the business cycle works like a pump. The capitalist is on the handle, working it up and down, pumping the worker's rightful income from the worker's pocket into his own. He can't press the handle down all the time. It strikes bottom. In order to keep the stream flow-, ing, he must alternately raise and lower the handle.

The argument in Washington today is whether the downstroke has been completed. Mellon and Mills say, "Squeeze harjder. More will come out!" Roosevelt says, "It's time to raise the handle and get ready for the next stroke."

And all the time they do not see what millions of {permanently unemployed workers must see—that after every depression, the number of sick industries increases, until some day the disinherited, organized to seize political and economic power, will reach out and brush away the capitalist system and its pump and pumpers.

A DANGEROUS DANCE-FOR GERMANY

Continental Congress Now . A Permanent Institution

By Donald J. Lotrich

The first meeting of the Continental Congress For Economic Reconduction was calkd to order at 10.00 A. M. Saturday, May 6, 1958. by Clarence Senior. After the adoption of various rules the following committees were ordered constituted:

1. Unemployment and Economic Insecurity.

2. Agriculture.

3. Public Ownership.

4. Civil Liberties and Race Problems.

6. International Relations.

6. Taxation, Money and Banking.

7. Declaration of Independence.

8. Organisation ami Continuation. Emil Kieve of Philadelphia was

elected chairman of the convention and performed his task masterfully. Clarence Senior was elected convention secretary. Each committee was allotted a research secretary for conjugation. . „

Proceedings were officially begun with the broadcast of four masterful addresses over the C. B. S. network, which lasted one full hour. Emii Rieve fired the first gun in his keynote address which we hope was heard not only around the whole country, but around the entire world. He was followed by James Simpson of the Farmer's Holiday Ass'n., who brought us a most inspiring and hearty message from the farmers and was cheered lustilly for his daring statements. Norman Thomas made his usual effective address and the Senstor Frasier of North Dakota concluded the speechmaking. — During all the while of constituting the Congress and speechmaking more than a dozen cameras were clickir*? constantly.

While the committees retired to prepare reports after the morning adjournment we listened to addresses from Prof. Paul Douglas of Ohi-csgo, J. S. Wilson of California, Marguaret Sanger of New York, Cong »eesman Shoemaker of Minnesota and Phillip Randolph of the Pullman Postern.

Saturday evening, the biggest Socialist msssmeeeting ever held in Washington, D. C., assembled at the Washington Auditorium. Eight of our comrades spoke and kept the audience on their feet applaud ii« continuously. The bombardment of

class conscious talks was started by Mayor Hoan of Milwaukee. He was followed by August Claessens of New York, Mary Donovan, Judge Jacob Panken, Oscar Ameringer, 1 Frank Crosswaith, J. S. Wilson snd Norman Thomas. Never before have the workers of America heard such a galaxy of inspiring talks. Moved by the prevailing sentiment every one of these grand Socialists moved andl swayed the crowd to a •frenaied pitch of idealism and desire a> build an honest and sincere workers organisation which would demand that the country with its vast resources be returned to the work-^ ers, the rightful owners.

Reports of the committees were received and adopted Sunday in two lengthy sessions. Because of the * importance of every one of these reports, I will ask our editor to print them as they were adopted so that no further mention need by made here except that it is almost miraculous to have the foundation, with such a far reaching and concrete i program, prepared and adopted in so short a time. During the day Towmley from the Farmers organisation addressed the convention and . read a resolution which the National Holiday Ass'n. had adopted three days prior. Norman Thomas made a short concluding speech. The sessions were adjourned after chairman Kieve made a hearty appeal to place the adopted program .nto action.

(These notes have been written * en route to Chicago on the train. Because of lack of sleep and rest they may not be composed m well as I they might, but next week the full J details shall be available.)

Expecting Too Much_l

'his story is attributed to a Yale^<

This story professor.

Whenever I see this ill-assorted conglomeration of hopeful youth (a class of incoming college freshmen), they call to my nAnd the young lady who said to her physician:

"How soon will I know anything, after I come out of the anesthetic T"

"Wall," replied the doctor, "that's expecting a good deal from an anesthetic."